Franja

artifice [artifis] masculin zvijača, prevara, laž, finta, varljivo in spretno sredstvo za prikrivanje resnice; spretnost, umetnija; technique netilo

feu masculin d'artifice umetni ogenj
plein d'artifices poln zvijač, zvijačen
artifice de calcul spretnost v računanju
c'est un vrai feu d'artifice! to je sijajno, duhovito! (o delu, govoru, pogovoru)

barcamenarsi v. rifl. (pres. mi barcameno) spretno ravnati, previdno krmariti, lavirati, znajti se:
riesce a barcamenarsi fra l'ufficio e la casa spretno krmari med delom v pisarni in domom

Bastelarbeit, die, ročno/spretno delo

biffare v. tr. (pres. biffo)

1. zakoličiti

2. prekrižati, prečrtati, preiksati

3. pren. spretno krasti

bluff [blœf, blüf] masculin bluf, spretno varanje, slepilo, pesek v oči, spretno sleparjenje, speljevanje na led ali zastraševanje

c'est du bluff, ne vous y laissez pas prendre to je bluf, ne pojdite temu na led

bluffer [blœfe] verbe intransitif, verbe transitif blufirati, spretno slep(ar)iti ali zastraševati, metati pesek v oči

se laisser bluffer par quelqu'un pustiti se blufirati od koga, nasesti komu

brujulear po kompasu videti; domnevati; spretno se skozi življenje prebijati

combinateur, trice [-tœr, tris] adjectif ki zna spretno kombinirati; iznajdljiv; masculin spreten kombinator

diplomacy [diplóuməsi] samostalnik
diplomacija; takt, spretno vedenje

éluder [elüde] verbe transitif spretno se izogniti, obiti; vieilli (pre)varati

éluder une difficulté, la loi izogniti se težkoči (ne je rešiti), obiti zakon

escamotage [-taž] masculin spretno skritje (d'une carte igralne karte); glumaštvo, rokohítrstvo, čarovnija, slepilna igra; kraja, zmaknitev; figuré spreten izgovor; obítje (problema, vprašanja)

escamotage du train d'atterrissage (aero) potegnitev pristajalnih naprav v letalo
tour masculin d'escamotage rokohitrski trik

escamotear spretno skriti; zmakniti, ukrasti

esquiver [ɛskive] verbe transitif spretno se izogniti (quelque chose čemu), obiti; izmuzniti se (une obligation obveznosti); pobegniti

esquiver une difficulté, une corvée izogniti se težavi, odtegniti se neprijetnemu (nehvaležnemu) delu
s'esquiver izmuzniti se, uiti, pobegniti

faber -bra -brum (indoev. kor. dhabh skladno stikati, lepotiti) spreten, umet(el)en, mojstrski: Prud., ars O., signaculum faberrimum Ap. Adv. fabrē: Pl., Mel., Sil., Ap.; superl. faberrimē: Ap., Amm. Pogosto fabrē faciō ali v sklopu fabrēfaciō -ere -fēcī -factum spretno (umetelno, mojstrsko) izdelati, s pass. fabrēfīō -fierī -factus sum: Lact., Hier., Aug., classem fabrefecit Aur., ex aere multa fabrefacta L. umetnine iz medi, argenti aerisque fabrefacti vis L. mnogo umetnin iz srebra in medi, ad id fabrefactis navigiis L., quidquid fabrefieri potest ex auro, ex argento, ex aere Vulg.; pren.: ut haec (fallacia) est fabre facta ab nobis Pl. premeteno nasnovana. — Večinoma kot subst. faber -brī m

1.
a) rokodelec (zlasti kovač in tesar), delavec, izdelovalec, umetnik, poseb. trde snovi (les, kamen, kovine) obdelujoči: Q., ferrarius PL. kovač, tignarius Ci. tesar, aerarius Plin. medar, kotlar, argentarius Icti. srebrar, compedum Aus. sponar, mancipium pro fabro aut pro tectore emere Ci., ferrum forcipe faber (kovač) lacubus demittit O., faber volans Iuv. (o Dedalu) umetnik; pesn. z gen. snovi: faber aeris H. ali marmoris aut eboris fabri H. umetnik(i), obdelovalci medi, marmorja ali slonove kosti.
b) v pl. rokodelci, poseb. stavbarski: publice coactis fabris Ci., ille cum fabris se domum meam venturum esse dixit Ci., praefectus fabrûm locum tribulibus suis dedit Ci. delovodja, collegium fabrorum Plin. iun., fabri aedium Gell. stavbeniki; pren.: his crescunt patrimonia fabris Iuv.
c) occ. voj. rokodelska četa, okopniki, inženirski oddelek: duae fabrûm centuriae L., ex legionibus fabros deligit C., praefectus fabrûm C., N. idr. = načelnik inženirskega oddelka.

2. pren. riba kovač, sicer Zeus imenovana (Zeus faber, Linn.): O., Plin.

fācundus 3, adv. -ē (fārī: qui facile fantur, facundi dicti Varr.)

1. spretno govoreč, jezičen, spreten v govorjenju, zgovoren: Vell., Q., Suet. idr. Sulla facundus (erat) S., placuit … oratorem ad plebem mitti Menenium Agrippam, facundum virum L., Mercuri, facunde nepos Atlantis H., facunde senex, Nestor O., f. Ulixes O., hostem facunde alloqui L. multa facunde explicare Sen. rh., facundissime describere Sen. rh., facunde miseratur T.

2. enalaga: zgovoren = spreten, okreten, gibčen, lahek in všečen: oratio S. lingua H. dicta O. libertas Q.

fence¹ [fens] samostalnik
arhaično zaščita, obramba; ograja, plot; nasip; zaščitna naprava; mečevanje
figurativno spretno debatiranje
sleng skrivač ali skrivališče ukradenega blaga

to come down on the right side of the fence biti na strani zmagovalcev
to be (ali sit, ride) on the fence biti nepristranski, nobenostranski, obračati se po vetru
to look after one's fence pridobivati si volivce
to put a horse at fence spodbosti konja, da preskoči oviro
master of fence spreten mečevalec; figurativno dober diskutant

finesse² [finés] neprehodni glagol & prehodni glagol
spretno manipulirati; ukaniti

hit-off [hítɔ́f] samostalnik
sleng spretno prikazovanje ali posnemanje

insinuer [ɛ̃sinɥe] verbe transitif spretno ustvarjati slabo mnenje o kom, insinuirati; prišepetavati kaj, spretno namigovati na kaj, spretno dati razumeti; podtikati komu kaj

qu'insinuez-vous par là? kaj hočete reči s tem? na kaj namigujete?
insinuer une sonde dans une plaie spretno vriniti sondo v rano
s'insinuer spretno (počasi, neopazno) se vsiliti, se vriniti, se vtihotapiti
s'insinuer dans la foule vriniti se v množico
je me suis insinué dans ses bonnes grâces, dans sa confiance posrečilo se mi je pridobiti njegovo naklonjenost, njegovo zaupanje
le poison s'insinue dans les reins strup počasi prodira v ledvice

lòmigora ž
1. šalj. koza, ki spretno pleza po skalovju: verali smo se kroz gorovitu šumu kao -e
2. ekspr. človek, ki je pripravljen na vse, pustolovec