Franja

tráva (-e) f

1. erba:
spomladi trava zeleni in primavera l'erba verdeggia
grabiti, kositi, sušiti travo rastrellare, falciare, seccare l'erba
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo calpestare l'erba
popleti, požeti travo strappare, falciare l'erba
gosta, mehka, visoka trava erba folta, tenera, alta
naročje trave un fascio d'erba
angleška trava erba inglese
gorska, gozdna, močvirska trava erba montana, boschiva, palustre
pren. bilo jih je kot listja in trave erano una massa, a bizzeffe
ne hodi po travi non calpestare l'erba, il manto erboso
evf. ne bo več dolgo trave tlačil è prossimo a morire, tirerà presto le cuoia
žarg. kaditi, uživati travo fumare l'erba
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
slišati travo rasti sentir crescere l'erba

2. pl. trave bot. graminacee (sing. -ea) (Graminaceae):
klasasta trava spigata
latasta trava poa (Poa)
volnata medena trava bambagione (Holcus lanatus)
morska trava zostera (Zostera marina)
pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis glomerata)
trava opoldnevnica erba cristallina (Mesembryanthenum cristallina)
PREGOVORI:
trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena l'erba del vicino è sempre più verde

urtīca -ae, f

1. kopriva: Cat., Pers., Plin. idr., me recuravi otioque et urticā H. ali herbis vivis et urtica H. s koprivjo zelenjadjo (ki so jo jedli spomladi, da bi se ubranili bolezni).

2. morska kopriva: Plin., echinos, lopadas, ostrias, balano[s] captamus, conchas, marinam urticam, musculos, placusias striatas Pl.

3. pren. pohotni mik, pohotna srbečica, pohotnost, pohota, mik, draž: unde haec tetigit, Gradive, tuos urtica nepotes? Iuv.

vēr, vēris, n (iz indoev. subst. *u̯esr, *u̯esr̥ (*u̯osr̥), gen. *u̯esn(e)s pomlad; prim. skr. vasantáḥ pomlad, gr. ἔαρ [dor. Ƒῆρ, jon. ἦρ] pomlad (gen. at. ἦρ-ος, pri Hom. ἔαρος), ἐαρινός pomladni, pomladanski, lat. vērnus, vernālis, vernifer, sl. vesna pomlad, got. uisonna pomlad, lit. vãsara, vasarà poletje, let. vasara poletje)

1. pomlad, vígred, vesna: Sen. ph., Amm. idr., cum rosam viderat, tum incipere ver arbitrabatur Ci., hieme et vere Plin. iun., per ver Ca. ali per omne ver Suet. vso pomlad, primo vere Ca., L., H. ali vere primo Plin. ali ineunte vere Ci. ali (pesn.) vere novo V., O. ali pubescente vere Amm. = principio veris S. fr. ali initio veris Suet., donec ver adulesceret T. do polne pomladi, vere adulto Amm. še preden je pomlad popolnoma nastopila; preg.: vere prius flores, aestu numerabis aristas O. (o čem nemogočem); pooseb. Vēr Vêr = Pomladnik ali Pomlad(nica) bog ali boginja pomladi: Ver cinctum florente coronā O.

2. metaf. pomlad življenja, mladost: ver breve aetatis O., ineundum cum aetas florida ver ageret Cat.

3. metaf. vse, kar raste spomladi, pomladni pridelki: breve ver populantur apes Mart. cvetlice; poseb. ver sacrum daritev pomladnih prvin, daritev pomladnih prvorojencev, prvinska daritev živali in ljudi, ki so jo božanstvu obljubili v času hude stiske; pozneje so darovali le živali, ljudi, rojene tako pomlad, pa so, ko so odrasli, pošiljali kot naseljence v tujino): ver sacrum vovere, facere L., ver sacrum videri pecus, quod natum esset inter Kalendas Martias et pridie Kalendas Maias L.

Opomba: Nenavadni abl. sg. vērī: Col. (poet).

wake^(*)2 [wéik]

1. neprehodni glagol (tudi wake up)
prebuditi se, zbuditi se, postati buden; bedeti, biti buden, ostati buden, čuti
figurativno vstati, oživeti; predočiti si; zavesti se; premakniti se, zganiti se
zastarelo (ponoči) praznovati, slaviti

I usually wake early navadno se zbudim zgodaj
nature wakes in spring narava se prebudi spomladi
in my waking hours kadar sem buden
all will wake from death (ali the dead) religija vsi bodo vstali od mrtvih

2. prehodni glagol (tudi wake up)
zbuditi, prebuditi; obuditi (od mrtvih); povzročiti; oživiti; spodbuditi (to, into k)
bedeti pri (a corps mrliču)
poetično motiti, kaliti (mir itd.)

waking dream sanjarjenje
to wake ambition spodbosti častilakomnost
the noise woke me up hrup me je prebudil
she waked me up at 7 o'clock zbudila me je ob 7h
to wake the echoes dvigniti hrup, napraviti rabuko, hrumeti
the picture waked sad memories slika je obudila žalostne spomine
to wake up with a start planiti iz spanja

zastáviti¹ (-im) | zastávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. sbarrare, bloccare, impedire:
zastaviti komu pot sbarrare a qcn. il passaggio

2. circondare, mettere attorno

3. aggiustare, mettere:
zastaviti violino pod brado sistemare il violino sotto il mento

4. iniziare, impostare:
novo cesto so zastavili spomladi in primavera hanno iniziato i lavori alla nuova strada

5. porre:
zastaviti komu vprašanje porre una domanda a qcn.

6. (zaustaviti) arrestare

B) zastáviti se (-im se) | zastávljati se (-am se) perf., imperf. refl. porsi (domanda):
pri volitvah se zastavlja vprašanje kredibilnosti kandidatov alle elezioni (ci) si pone il quesito dell'affidabilità dei candidati

C) zastáviti si (-im si) | zastávljati si (-am si) proporsi, prefiggersi (come fine, scopo):
za glavni cilj si je vlada zastavila znižanje inflacije come compito principale il governo si è prefitto il calo dell'inflazione

zavezniški pridevnik
1. (o vojaškem sodelovanju) ▸ szövetségesZdaj je general in vrhovni poveljnik Natovih zavezniških sil v Belgiji. ▸ Jelenleg tábornok és a NATO szövetséges erőinek legfőbb parancsnoka Belgiumban.
Ob okvari zavezniška letala lahko tudi pristanejo na naših letališčih. ▸ Meghibásodás esetén a szövetséges repülőgépek le is szállhatnak a repülőtereinken.

2. v zgodovinskem kontekstu (o skupini držav v 2. svetovni vojni) ▸ szövetségesSpomladi 1940 se je 400.000 vojakov, pripadnikov zavezniških sil znašlo v obroču nemške vojske. ▸ 1940 tavaszán 400.000 szövetséges katona került a német hadsereg gyűrűjébe.

3. (o podpori ali sodelovanju) ▸ szövetségi
Stavi na zavezniški duh stranke in želi tudi povezovanja z levosredinskimi strankami pred prihodnjimi volitvami. ▸ A párt szövetségi szellemére épít, és a következő választások előtt a balközép pártokkal is szövetséget szeretne kötni.
Čezatlantski odnosi v svojem temelju niso več zavezniški, po vsebini in formi so postali partnerski. ▸ A transzatlanti kapcsolatok alapvetően már nem szövetségiek, hanem tartalmi és formai értelemben partnerséggé váltak.

zaživéti (-ím) perf.

1. vivere, cominciare a vivere:
na starost bi rad zaživel mirno nella vecchiaia avrebbe voluto vivere tranquillo

2. rivivere:
domači kraj je zaživel v spominu il villaggio natale rivisse nel suo ricordo

3. sorgere, iniziare l'attività; essere attivo:
posebej je zaživelo delo filatelistov molto vivace l'attività dei filatelici

4. (oživeti)
ob semanjih dneh trg zaživi nei giorni di fiera il borgo sembra rivivere
spomladi narava spet zaživi in primavera la natura rivive

zíma (-e) f inverno; invernata:
dolga, huda, mila, mrzla zima inverno lungo, rigido, mite, freddo
prava ruska zima un inverno polare
prebiti se skozi zimo passare l'inverno, l'invernata
astronomska zima inverno astronomico
zgodnja zima inverno precoce
zima je pred vrati l'inverno è alle porte
PREGOVORI:
če spomladi grmi, se zima ponovi se di primavera tuona, l'inverno è presto a tornare

ἐαρί-δρεπτος 2 poet. spomladi na-, utrgan.

ὥρα, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.

дотягивать, дотянуть vleči do, dovleči;
д. до весны zavlačevati, zavleči do spomladi;
я дотяну с этими деньгами до конца месяца s tem denarjem bom prebil do konca meseca;
платье это не дотянет до конца зимы ta obleka ne bo zdržala do konca zime;
больной не дотянет до вечера bolnik ne bo živel do večera