Franja

ljúb (-a -o)

A) adj.

1. caro; amato; gradito; diletto:
ljubi obraz matere il caro volto della madre
(v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
(v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
ljub spomin un grato ricordo
pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
PREGOVORI:
ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

B) ljúbi (-a -o) m, f, n
izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
resnici na ljubo per amor del vero

ljudje [é] moški spol množina (ljudi …)

1. pl. ➞ → človek

2. Leute množina, Menschen množina
mali ljudje kleine Leute
pomembni ljudje Leute von Rang
preprosti ljudje schlichte Leute
vsi ljudje alle Welt, alle Leute
v redu ljudje ordentliche Leute
kar ljudje pomnijo seit Gedenken/Menschengedenken
(dober) poznavalec ljudi der Menschenkenner
(dobro) poznavanje ljudi die Menschenkenntnis
množica ljudi der Menschenstrom, der Menschenauflauf
skupina ljudi die Menschengruppe
spomin za ljudi das Personengedächtnis
dosti ljudi se je nabralo es kam zu einer Menschenansammlung
iti med ljudi unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
spraviti med ljudi unter die Leute bringen
med ljudmi unter den Leuten/Menschen
poskus na ljudeh das Menschenexperiment, der Menschenversuch
zaradi ljudi der Leute wegen

3.
mnogo/malo ljudi viele/wenige

4. ljudje pravijo/ne razumejo/mu očitajo: man (sagt …)
kaj bodo ljudje rekli? was wird man sagen?

máh (-a, ú) m

1. bot. muschio; pl. mahovi muschi (Musci); borraccina;
z mahom obraslo drevo albero coperto di muschio
spomin na dogodek je že prerasel mah l'avvenimento è andato da tempo nell'oblio

2. nareč. palude, acquitrino

3. (puh) peluria

4. geogr. acquitrino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. planinski mah (islandski lišaj) muschio, lichene d'Islanda
šotni mah sfagno, muschio della torba

maš|a ženski spol (-e …) die Messe, der Gottesdienst, das -amt (angelska Engelamt, jutranja Morgenmesse, v spomin Gedächtnisgottesdienst, za otroke Kindergottesdienst, za umrlega Totenmesse, papeška Papstmesse, pogrebna Totenamt, Totenmesse, pontifikalna Pontifikalmesse, privatna Privatmesse, prva jutranja Frühmesse, Frühgottesdienst, slovesna Hochamt, ustanovna Stiftungsmesse, votivna Votivmesse, žalna Trauergottesdienst)
nova maša die Primiz
daritev svete maše das [Meßopfer] Messopfer
red svete maše die [Meßordnung] Messordnung
brati mašo die Messe lesen
čas maše die Kirchzeit

médel dull, flabby, flaccid; dim; faint, slack

médli posli slack business
médel spomin faint recollection
médlo razsvetljen dimly lighted

mólk (-a) m silenzio; reticenza; ekst. mutismo:
v sobi je vladal molk la stanza era avvolta nel silenzio
prekiniti molk interrompere il silenzio
zaviti, pogrezniti se v molk chiudersi nel silenzio
počastiti spomin padlih z enominutnim molkom ricordare i caduti con un minuto di silenzio
molk je znak priznanja chi tace conferma
dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk silenzio lungo, profondo, breve, penoso, totale
časopisni molk silenzio stampa
pren. dogodek je zagrnjen v molk il fatto è avvolto in una cortina di silenzio
PREGOVORI:
golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

mrazíti (-ím) imperf.

1. impers. sentire freddo, tremare dal freddo:
mrazi me sento freddo

2. pren. far venire i brividi, far rabbrividire:
spomin na to me mrazi al solo ricordo mi vengono i brividi, rabbrividisco

napénjati (-am) | napéti (-pnèm)

A) imperf., perf.

1. tendere, tirare:
napeti vrv tendere la fune
napeti strune tendere le corde

2. gonfiare (vele) (tudi ekst.)
napenjati želodec gonfiare lo stomaco

3.
napenjati mišice tendere i muscoli
napenjati oči fissare gli occhi, lo sguardo
napenjati spomin fare uno sforzo di memoria
napenjati možgane pensare, meditare intensamente
anat. napenjati glasilke forzare le corde vocali

B) napénjati se (-am se) | napéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.

1. gonfiarsi, igrossare, crescere:
reke se napenjajo i fiumi stano ingrossando
les se je napel il legno si è gonfiato

2. sforzarsi, faticare; impegnarsi:
vse dneve se napenja z učenjem tutti i giorni fatica a studiare

3. (bahati, pobahati se, postaviti, postavljati se) vantarsi, darsi arie:
pred njo se rad napenja in sua presenza ama darsi delle arie

nazáj adv.

1. indietro, addietro:
nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
naprej in nazaj avanti e indietro
nagniti se nazaj chinarsi indietro
avt. vožnja nazaj retromarcia
navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
nazaj grede al ritorno
nesti nazaj riportare, portare indietro
vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
klicati nazaj richiamare
dobiti nazaj riavere
pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
bot. nazaj obrnjen retrorso
nazaj peljati ricondurre
nazaj poklicati richiamare
nazaj poslati rimandare, rinviare
nazaj postaviti ricollocare
nazaj pripeljati ricondurre
nazaj se obrniti rigirarsi
nazaj vzeti riprendere
nazaj zapoditi ricacciare

3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
pogled nazaj uno sguardo indietro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare

nejásen not clear; indistinct; not precise; dim, vague; (nedoločen) indefinite, undefined, indeterminate; (smisel) abstruse, recondite

nejásen spomin faint recollection

obdržáti garder, conserver, maintenir, reteuir

obdržati v spominu retenir (ali garder) dans sa mémoire
obdržati za spomin garder en souvenir
obdržati pri življenju maintenir en vie
obdržati zase conserver (ali garder) pour soi
obdržati hladnokrvnost garder son sang-froid
obdržati se (na kakem mestu) se maintenir, rester
obdržati se na nogah se maintenir sur ses pieds, garder son aplomb

obdržáti (-ím)

A) perf. ➞ držati

1. tenere:
obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

2. tenere, mantenere:
obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

3. tenere, serbare:
obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

4. trattenere:
obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

5. conservare; coltivare:
obdržati predpise conservare le norme
obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

6. mantenere:
obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
obdržati novico zase tenere per sé la notizia

B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obdržati se na površini tenersi a galla
obdržati se na nogah restare in piedi
obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere

obséči¹ (obsežem) to comprise; to comprehend; to include; (s pogledom) to take in

moj spomin obseže le zadnjih 10 let my memory spans only the last ten years

odpovédati (-povém) | odpovedováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. disdire, rescindere (un contratto); recedere da; disdettare:
odpovedati stanovanje sfrattare uno
odpovedati komu službo licenziare uno
odpovedati časopis disdire l'abbonamento a un giornale
odpovedati pogodbo disdettare a un contratto
odpovedati delovno razmerje recedere da un rapporto di lavoro

2. cancellare (una recita, uno spettacolo)

3. rifiutare (ospitalità, ubbidienza)

4. mancare, venir meno (forze), cedere, fallire, fare cilecca, tradire:
odpovedale so mu moči gli mancarono le forze
noge mu odpovedujejo le gambe non lo reggono più
odpovedal nam je spomin la memoria ci ha traditi
stroj je odpovedal la macchina si è fermata
odpovedala je strojnica la mitragliatrice si è inceppata
pren. od presenečenja mu je odpovedal jezik non riuscì ad aprir bocca dalla sorpresa
ob takih izgubah razum odpove di fronte a perdite così gravi viene a mancare una spiegazione ragionevole
toliko časa ga je nadlegovala, da so mu odpovedali živci perse i nervi a furia di essere molestato
odpovedati tujemu novinarju gostoljubje togliere le credenziali a un corrispondente straniero

B) odpovédati se (-povém se) | odpovedováti se (-újem se) perf., imperf. refl. rinunciare; dimettersi; abdicare; privarsi:
odpovedati se dediščini rinunciare all'eredità
odpovedati se funkciji dimettersi dalla carica
odpovedati se prestolu abdicare al trono
odpovedati se potrebnemu privarsi del necessario

ohraníti (-im) | ohránjati (-am)

A) perf., imperf.

1. conservare; preservare; tenere, mantenere:
pren. ohraniti mirno kri tenere un contegno tranquillo, non scomporsi, conservare la calma, il sangue freddo, non lasciarsi sconvolgere

2. serbare, mantenere:
ohraniti lep spomin na koga serbare un buon ricordo di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poskušati ohraniti glavo nad vodo tentare di tenere la testa sopra il livello dell'acqua
svoje nasvete ohrani zase i tuoi consigli tienili per te
(v osmrtnicah) ohranili ga bomo v lepem spominu (il defunto) lo ricorderemo con affetto

B) ohraníti se (-im se) | ohránjati se (-am se) perf., imperf. refl. conservarsi; sopravvivere; mantenersi:
ohranila so se stara verovanja sopravvivono tuttora antiche superstizioni
ohraniti se zdrav conservarsi sani

omadeževáti souiller, salir, tacher, flétrir, profaner, ternir, entacher

omadeževati spomin na koga flétrir (ali déshonorer, salir) le souvenir de quelqu'un

oseb|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Person
pravo fizična oseba natürliche Person
pravo pravna oseba juristische Person, Rechtsperson (s statusom pravne osebe mit Rechtspersönlichkeit)
religija božja oseba göttliche Person
-person (kontakna Kontaktperson, nadzorna Aufsichtsperson, za otroka pomembna Bezugsperson, poskusna Versuchsperson, uradna Amtsperson, vojaška Militärperson)
za lastno osebo für die eigene Person
v eni osebi in einer Person
|
… oseb Personen-
(prevoz die Personenbeförderung, skupnost die Personenmehrheit, število die Personenzahl, zaščita der Personenschutz, zavarovanje die Personenversicherung, združenje die Personengemeinschaft)
služba za identifikacijo oseb der Erkennungsdienst
|
… na osebo pro Person, pro Kopf, pro Nase
Personen- (kilometer der Personenkilometer)
po osebi pro Person, pro Nase
dohodek po osebi das Pro-Kopf-Einkommen
pred trejimi osebami vor Dritten
za osebo für die Person
Personen- (spomin das Personengedächtnis)
jaz za svojo osebo ich für meine Person
za eno osebo für eine Person, Einzel-
(karta/vstopnica die Einzelkarte, postelja das Einzelbett)

osvežíti rafraîchir (tudi figurativno) ; figurativno (r)aviver

osvežiti se se rafraîchir
osvežiti pijačo rafraîchir une boisson
osvežiti komu spomin (figurativno) rafraîchir la mémoire à quelqu'un
osvežiti barve na sliki raviver (ali rafraîchir) les couleurs d'une peinture

péšati (-am) imperf.

1. stancarsi; rallentare

2. indebolire, deperire, scemare, svigorirsi, perdere il vigore:
zadnje leto je vidno pešal l'ultimo anno andava deperendo a vista
sluh, spomin, vid peša va indebolendo l'udito, la memoria, la vista

3. pren. calare, scemare d'intensità, svanire, declinare, languire:
izvoz peša l'export languisce

počastíti honorer quelqu'un de quelque chose, faire l'honneur à quelqu'un de quelque chose, faire (ali rendre) hommage à quelqu'un

počastiti spomin koga honorer la mémoire de quelqu'un
počastite me s svojim obiskom faites-moi l'honneur de venir me voir
upajmo, da nas boste počastili s svojimi naročili nous espérons que vous nous honorerez de vos ordres