Franja

samíca ž
1. neudata ženska osoba
2. ženka, životinja ženskog spola, pola
3. pila, testera s jednim sječivom (se-)
4. samica, ćelija

sessaggio m (pl. -gi) veter. določanje spola (v perutninarstvu)

sessatore m (f -trice) veter. strokovnjak, strokovnjakinja za določanje spola (v perutninarstvu)

she [ši:]

1. zaimek
ona

she who tista, ki

2. samostalnik (množina shes, she's)
ženska, žensko bitje; žival ženskega spola, samica

3. pridevnik
(v zloženkah) ženski (zlasti o živalih)

the only she I admire edina ženska, ki jo občudujem
is the child a he or a she? je otrok deček ali deklica?
a litter of 2 hes and 3 shes skot dveh samčkov in treh samičk
I like my new car, she is so smart všeč mi je moj novi avto, je tako ličen
she-wolf volkulja
she-bear medvedka
she-devil vražja ženska, vrag v ženski podobi
she-dragon figurativno hišni zmaj
she-king slabšalno babji kralj
she-relatives žensko sorodstvo

sylphe masculin, sylphide féminin [silf, silfid] silf, silf(id)a, ljubko bitje, navadno ženskega spola; zračna vila (poosebljenje elementarne sile zraka)

Unisex, der, za oba spola enak (zlasti obleka)

valentine [vǽləntain] samostalnik
veselo ali ljubezensko pisemce ali slika, ki se pošlje (večinoma anonimno) osebi nasprotnega spola (izvoljencu ali izvoljenki) na dan sv. Valentina (14. februarja); na dan sv. Valentina izbrani izvoljenec (-nka); izvoljenec, -nka

wired valentine telegramski pozdrav na dan sv. Valentina
St Valentine's Day dan (praznik) sv. Valentina (14. februar)

varón moški spol moški, mož, otrok moškega spola

buen varón izkušen, pameten mož; (ironično) bedak
varón de Dios, santo varón pobožen, bogaboječ mož
los hijos varónes sinovi

virīlis -e, adv. virīliter (vir)

1. moški (glede na spol; naspr. femineus, muliebris): Ca. ap. Gell., Varr., Cels., Sen. ph. idr., secus (spol) Pl., L., S. ap. Macr. = sexus Fr., si rex virilem sexum non reliquisset N. moškega zaroda, moškega potomca, virilis facies, vultus, vox O., flamma O. ljubezen moža, stirps O., stirpem fratris virilem interemit L. rojenca, sina, virile semen Lucr., pars virilis Col. moda ali modi (du.), membrum virile Porph. = pars virilis Lucr. = subst. virīle -is, n (Ap.) moško spolovilo, v pl. virīlia -ium, n (Petr., Plin., Lact.) moški sram; od tod virīliōrēs Lamp. možje z večjim spolovilom; virili aspectu Ci. moža, convivia virilia Vitr. ki se jih udeležujejo le moški; pesn.: tela virilia O. ki jih lučajo možje (moški); occ. kot gram. t.t. moški, moškega spola: genus Gell., nomen Varr.

2. moški (glede na dobo), (doraslega) moža zadevajoč (se tičoč), doraslemu možu lasten, doraslemu možu primeren, doraslemu možu pristoječ, doraslega moža (gen.): toga Ci., aetas H., partes viriles puero mandare H. moško vlogo.

3. moški (glede na značaj), možat, moževit, pogumen, hraber, srčen, stanoviten, vztrajen, moža vreden, virílen: animus Ci. ep., O., cui virile ingenium est S., virilis oratio Ci., sermo Q., ad audendum omnia virile robur est Sen. tr., in muliere virilem audaciam cerneres Iust.; adv. virīliter moško, možato, pogumno, stanovitno, odločno, srčno, hrabro (naspr. effeminātē): Corn., Sen. rh., Sen. ph., Val. Max., Gell. idr., fortunam viriliter ferre O., viriliter aegrotare Ci. stanovitno prenašati bolezen, quod viriliter animoque magno fit Ci., viriliter facere H.; occ. možu pristoječ, moža dostojen, možu primeren, moža vreden: facere, loqui, quod parum virile videatur Ci., cave quidquam non virile Ci., virilia scelera T. za katera je potrebna moška odločnost, za katera je potrebna junaška srčnost; subst. virīlia -ium, n možata dejanja, starejše možati čini: S. fr.

4. posameznika se tičoč, oseben; v zvezi pars ali portio virilis osebni delež, osebna dolžnost: illius gloriae pars virilis L., plus quam pars virilis postulat Ci., est aliqua mea pars virilis Ci.; pro virili parte (pri L. nekajkrat tudi pro parte virili) ali pro virili portione po meri moči, po svojih močeh, v skladu z osebnimi močmi ali zmožnostmi, kolikor je na kom, kolikor je odvisno od koga, kolikor kdo zmore, kolikor more kdo storiti: qui pro virili parte defendunt Ci., plus quam pro virili parte obligatus Ci. več kakor samo zase, iuvabit tamen rerum gestarum memoriae … pro virili parte et ipsum consuluisse L., quem agrum miles pro parte virili manu cepisset L., iure igitur laudes, Caesar, pro parte virili carmina nostra tuas … canunt O. (prim. Q. 12, 1,1; 12, 11), ut pro virili portione victoriam dux iuverit T. (prim. Ps.-Q., Decl. 3, 12); occ. pars ali portio virilis kot jur. t.t. posamezniku pripadajoč(i) del(ež), enemu človeku pripadajoč(i) del(ež) kake dediščine: Icti.

weiblich ženski; Mode: feminin, ženstven; grammatisch: ženskega spola

āspergō (adspergō, tudi adspargō: V., Dig. in āspargō: Dig. ) -inis, f (āspergere, adspergere, adspargere, āspargere)

1. brizganje, sikanje kam, proti čemu: sanguis virides aspergine tinxerat herbas O. je brizgnila curkoma.

2. met.
a) kam brizgnjena tekočina, slina, pena, kaplja: Peneus... nubila conducit summisque aspergine silvis inpluit O. z vodo (slapa) moči vrhove gozdovom, multa aspergine rorant O. rosijo (so premočeni) od kapelj plohe, salsa spumant adspargine cautes V. kipijo od solnatih pen, uti... non possit aspergo in interiorem partem venire Vitr. da... ne more dež škropiti v..., buxus longinqua aspergine maris inarescit Plin. iun. od morske, čeprav le od daleč priškropljene vode, aqua platanos leni aspergine fovet Plin. iun. z rahlimi kapljami, si adspargine... res deteriores factae sunt Dig. od plivkajoče morske vode, roris aspergines gelidae Amm. mrzle rosne kaplje, aspergines parvae Amm. lahen škropec; z gen.: nimborum Lucr. kapljajoči dež, aquae Petr. priškropljena kaplja vode, aquarum O. priškropljena voda, caedis O. priškropljena kri, kaplje krvi, salis Prud.; occ. dežna mokrota = voda, ki jo dež škropi na kamenje ali kamnite stene: neque aspergo nocebit Ca., tofi aspergine et gelu pruinisque rumpuntur in testas Plin; od tod aspergines parietum Plin. mesta, kjer se stene potijo, vlažne stene, stene z mrzlo vlago; pren. madež: cuius infamiae adspergo inquinat... multos Fr., omni culparum aspergine liber Prud.
b) kar se na kaj potresa = prha, posip, prašek, ki se potresa na odrgnine: Cael.

Opomba: Do Prisc. je bila ta beseda moškega in ženskega spola.

complexe [kɔ̃plɛks] adjectif kompleksen, sestavljen; zamotan, zapleten, kompliciran; masculin kompleks; minéralogie, mines vmesni produkt

phrase féminin complexe (grammaire) razširjeni stavek
complexe d'infériorité manjvrednostni kompleks
complexe d'Œdipe erotično nagnjenje otroka do roditelja nasprotnega spola
nombres masculin pluriel complexes raznoimenska števila
complexe sidérurgique železarski kombinat
avoir des complexes (familier) biti boječ

dȅsetero v edn. neskl.; mn. deseteri -e -a desetero: od desetero njih othrani se petoro od desetih se jih je vzredilo pet; mogao bi nadvladati deset ljudi kao desetero male djece lahko bi premagal deset ljudi kot deset otro; desetero seoske djece skupilo se oko tihe crkvice deset vaških otrok se je zbralo okrog tihe cerkvice; na kuli desetero vrata na stolpu je desetero vrat; desetero čeljadi deset ljudi različnega spola ali starosti; njih desetero

dȅvetero, dȅvetoro v edn. neskl., mn. dȅveteri -e -a, dȅvetori -e -a devetero: devetero djece, dece, čeljadi devet ljudi različnega spola ali starosti; njih devetero devet ljudi

diskriminacija samostalnik
(nepravična obravnava ljudi) ▸ diszkrimináció, hátrányos megkülönböztetésPovezane iztočnice: neposredna diskriminacija, posredna diskriminacija, rasna diskriminacija, spolna diskriminacija, starostna diskriminacija, etnična diskriminacija, verska diskriminacija, politična diskriminacija, pozitivna diskriminacija

določanj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. die Bestimmung, -bestimmung (kraja Ortsbestimmung, kamnine Gesteinsbestimmung, krvne skupine Blutgruppenbestimmung, mesta/lokacije Standortbestimmung, očetovstva Vaterschaftsbestimmung, položaja Positionsbestimmung, položaja ladje Schiffsortbestimmung, rastlin Pflanzenbestimmung, spola Geschlechtsbestimmung, starosti Altersbestimmung, temperature Temperaturbestimmung)

2. (fiksiranje) die Festlegung, die Feststellung; (ugotavljanje) die Ermittlung

3.
določanje srednje vrednosti die Mittelung

4.
pomorstvo, letalstvo ipd. določanje lege/položaja/nahajališča die Ortung
hitrost določanja lege/etc. die Ortungsgeschwindigkeit
natančnost določanja lege/etc. die Ortungsgenauigkeit
metoda določanja lege/etc. die Ortungsmethode

5.
tehnika, vojska določanje smeri das Peilen, die Peilung
postopek določanja smeri das Peilverfahren

6. (urejanje) die Regelung
določanje norme/standarda die Normung

7.
šport določanje parov/dvojic die Paarung

8.
določanje cen die Preisbildung

drugač|en (-na, -no)

1. anders, andersartig, [andersgeartet] anders geartet; (drug) ein anderer

2. (odstopajoč od) mnenja, nazori: abweichend; (drugačne vrste) verschiedenartig; (nenormalen) abartig; (druge vrste) artfremd; (homoseksualen) anders, pogovorno: andersherum

3. poročilo: [anderslautend] anders lautend

4. (razlikujoč se) verschieden (od kraja do kraja örtlich verschieden); (spremenjen) verändert

5.
drugačnega …/ drugačne … anders-
(spola andersgeschlechtlich, barve kože andersfarbig, vere andersgläubig, mnenja/prepričanja andersgesinnt)
|
takšni in drugačni solche und solche
biti drugačen anders geartet sein, aus der Reihe tanzen, aus der Art schlagen

enak (-a, -o)

1. gleich; iste vrste: gleichartig, [gleichgeartet] gleich geartet; (identičen) identisch; (enakovreden, enakopraven) ebenbürtig; besedila, listine ipd.: [gleichlautend] gleich lautend; po velikosti: gleichgroß; čému: -gleich (originalu originalgleich, prisegi eidesgleich, bogovom göttergleich)
enak ničli gleich Null
enake(ga) …/po čem enak gleich-
(spola/po spolu gleichgeschlechtig, ranga/po rangu gleichrangig, barve/po barvi gleichfarbig, imena gleichnamig); -gleich (po času šport zeitgleich, po funkciji funktionsgleich, po naravi wesensgleich, po površini flächengleich, po zasnovi anlagegleich, po točkah šport punktgleich)
enakega …/z enakim … von gleichem/gleicher … (enake površine/z enako površino von gleicher Fläche)
enaka uvrstitev der Gleichstand
enake možnosti v družbi: die Chancengleichheit
enako obravnavanje die Gleichbehandlung
načelo enakega obravnavanja der Gleichbehandlungsgrundsatz
enako obravnavanje vseh vojnih obveznikov die Wehrgerechtigkeit
enako število točk šport die Punktgleichheit
šport z enakim številom točk punkt(e)gleich
v enakih primerih in [gleichgelagerten] gleich gelagerten Fällen
znak za "je enako" das Gleichheitszeichen
znak za "ni enako" das Ungleichheitszeichen
biti enak komu/čemu (jemandem/einer Sache) gleich sein, (pomeniti isto; biti par) gleichkommen, (biti podoben) gleichen
ostati enak [gleichbleiben] gleich bleiben

2. vrstnik ipd.:
meni/tebi/njemu/njej/nam enak meinesgleichen, deinesgleichen, seinesgleichen, ihresgleichen, unseresgleichen

epicoenos -on (gr. ἐπίκοινος) obeh spolov, gram. o živalskih imenih, ki imajo en slovnični spol za oba spola, npr.: aquila, bos: Q., Don.

fēmineus 3 (fēmina)

1. ženski (naspr. virilis): manus Ci. poet., V., O., genus V., sexus Plin., stirps O. hčere, chorus, dolor O., curae V., clamor V. femineum sonare O. žensko se glasiti, femineae sortis (spola) fatidam O.

2. occ.
a) ženski = izvirajoč od žensk: voces O. žensko vpitje, ululatus V., Val. Fl., tela O., non femineum vulnus O. kakršnih (sicer) ženske ne zadajajo, femineo morte cadere O. v boju z žensko (tj. s Parisom).
b) nanašajoč se na ženske, ki se tiče žensk: omnemque refugerat Orpheus femineam venerem O. do žensk, femina femineo correpta cupidine nulla est O.
c) babji = nemoški: femineo praedae ardebat amore V. cor Sil.