Franja

подоба́ти -ба́є недок., spodóbiti se -i se nedov., v 3. os.

приличествовать (zast.) spodobiti se

absum -esse, āfuī, āfutūrus (redkeje abfuī, abfutūrus); pesn. in ret. cj. impf. āforem, inf. fut. āfore; pravzaprav „odsostvovati“ (naspr. adesse prisostvovati)

I.

1. odsoten biti, ne biti kje, izost(ja)ti od kod; abs.: Dareus, dum ipse abesset, custodes reliquit N., vellem abesset O.; abese longe, longe gentium, procul, propius Ci.; litota: nec (Iuno) usquam aberit V. bo vselej prisotna. Izhodišče: non longe hinc Pl.; s samim abl.: domo et foro Ci. ep., Athenis N., et poteras nuptā lentus abesse tuā O.; večinoma s praep.: ab domo Pl., L., a foro, ab urbe, ex urbe Ci.; evfem. = pregnan biti: afui simul cum re publ. Ci., qui nulla lege (nezakonito) abessem Ci., Scythicique in finibus Histri ille ... lusor Amoris abest (= vivit absens) O.; occ. ne udeležiti (udeleževati) se česa, ne biti pri (v) čem, ne priti (prihajati) k čemu; z abl.: publicis consiliis L., clades, quibus afui, unus omnium maxime sensi Ci., ea fuit causa, quare toto bello abessent C.; s praep.: a periculis S., ab hoc concilio, ab his studiis Ci., a consilio, a bello C.; afuisse me in altercationibus fero non moleste Ci.

2. ne pomoči (pomagati) komu, zapustiti (zapuščati) ga (naspr. adesse, defendere; prim. deesse = na cedilu puščati); abs.: nusquam abero (sc. tibi) et tutum patrio te limine sistam V., facile etiam absentibus nobis (brez nas) veritas se ipsa defendet Ci.; večinoma z dat.: longe iis fraternum nomen populi Rom. afuturum C. da jim ne bo nič pomagalo (koristilo), ut mirari Torquatus desinat, me, qui Autronio afuerim, Sullam defendere Ci., nec deus dextrae erranti afuit V.

3. pren. manjkati, ni, manjka česa (prim. deesse); abs.: studium semper adsit, cunctatio absit Ci., mecum leges, mecum libertas afuit Ci., cum omnia subsidia vitae abessent L., quidquid abesse poterat Cu. kar se je lahko utrpelo; z dat.: abest historia litteris nostris Ci., hoc unum illi, si nihil utilitatis habebat, afuit (ni bilo), si opus erat, defuit (se je pogrešalo) Ci., fraudem et sermoni et rei abesse L.; pesn.: remo ut luctamen abesset V. da bi se veslalo brez težave, curtae nescio quid semper abest rei H.; z a(b): memoria a meo sensu afutura Ci., (tua virtus) aberat a me Ci., quae libido ab oculis, quod facinus a manibus tuis afuit? Ci., et quo plus intererat, eo plus aberas a me, cum te non videbam Ci. ep. tem občutneje sem te pogrešal, neque animus neque corpus a vobis aberit S.

II.

1. daleč, stran, oddaljen, ločen biti: ii, qui longissime absunt C. najbolj oddaljeni, hostium copiae non longe absunt Ci.; tudi: prope, propius, proxime, procul, alte abesse Ci., L. idr.; z a(b): cum domus patris a foro longe abesset Ci., non longe a Tolosatium finibus absunt C. Razdalja z acc.: Teanum a Larino abest XVIII milia pasuum Ci., quot milia fundus abesset ab urbe Ci., abesse aliquot dierum viam Ci., quinque dierum iter a Carthagine L.; z izpuščenim subst.: quadridui (sc. viam) ab Autronio abesse Ci., bidui aberam Ci.; redkeje z abl.: abesse bidui spatio ab eo Ci., aequo ferre spatio ab castris abesse C., abesse VII milium intervallo C.

2. pren. daleč, oddaljen biti, nič ne imeti opraviti s čim, ne biti (v časovnem pomenu in o abstr. pojmih): cuius aetas a senatorio gradu longe abesset Ci., appropinquatio mortis, quae certe a senectute non potest longe abesse Ci., tantum afuit ab insolentia gloriae N., abesse a carcere et a vinculis Ci., nisi me animus fallit, haud multum a me aberit infortunium Ci., neque abest suspicio C. in človek bi sumil, suspicere ..., quod abest longissime Ci. na kar ni misliti, paulum abesse a capienda urbe Iust. skoraj (malodane) osvojiti si mesto; kot izraz želje v opt.: vis absit, ferrum ac lapides removeantur Ci. nasilja naj ni, carnifex ... absit non modo a corpore civium, sed etiam a cogitatione Ci., absit publica fraus L. naj se ne omeni; z abl.: absint inani funere neniae H. naj se opuste pri ..., absit invidia verbo ali absit verbo invidia L. ali le absit invidia Cu. ne bodi samohvalno rečeno, bog ne daj predrzne besede; tako se lahko absit sloveni tudi, kadar je njegov subjekt stavek z ut ali inf.: bibere aut etiam ēsse inter agendum ... ab oratore meo procul absit Q. bog ne daj, da bi pil ... = piti ... nikakor ne sme, absit, ... ut Milonem hospitem ... deseram Ap. bog ne daj, da bi ..., nočem ...

3. occ.
a) prost biti česa: abesse a vitiis, a molestiis Ci., a qua suspicione ille aberat plurimum Ci., quamquam abest a culpa, suspicione tamen non caret Ci., afuit a societate sceleris N., abesse a cupiditate pecuniae N., a poena Cod. Th.; pesn. z dat.: abfuimus dolori O. pozabili smo bolečino.
b) razločevati se, razlikovati se, različen biti: abesse plurimum a saltatore debet orator Ci., nulla re longius absumus a natura ferarum Ci., longissime Plancius a te afuit Ci. = te je prekosil; tudi o abstr.: id autem tantum abest ab officio, ut nihil magis officio possit esse contrarium Ci., a schemate procul abest communicatio Q.; tudi = zaosta(ja)ti za kom, ne dosegati koga (v čem): consultus iuris ... abest virtute diserti Messalae H., a Zeuxide abest discipulus Q.
c) ne strinjati se s čim: a sententia, a consilio fugiendi Ci., sed ab eo plurimum absum Ci. to mi niti na kraj pameti ne pride.
č) (o stvareh) ne spodobiti se, ne prikladati se, ne ujemati se, ne pristajati: musice abest ab principis persona N., haec etsi ficta sunt a poëta, non absunt tamen a consuetudine somniorum Ci. se čisto dobro ujema.

4. pogosto abest brezos. v nekaterih reklih,
a) v nikalnih izrazih haud multum, haud (non) procul, non longe abest, quin ... ni mnogo (malo je) oddaljeno od tega, da ne bi ... = malodane ..., skoraj bi: Ci., L. idr., neque multum afuit, quin etiam castris expellerentur C. malo, da niso bili ... = skoraj bi bili izgnani tudi iz tabora, minimum afuit, quin periret V., nihil afore credunt, quin V. že mislijo; paulum (= non multum) abest, quin ... C., Suet.; quid abest quin ...? L., včasih z dodanim ab eo: neque multum abnesse ab eo, quin ... C.; osebno: Ap., haud multum afuere, quin opera perrumperent L. ap. Prisc.; osebno in pozitivno: ille longissime aberit, ut credat Ci.
b) v pozitivnem reklu tantum abest, ut ... ut ... toliko je oddaljeno od tega, da (bi) ..., da ... = ne le da ne ..., ampak ali še (celo) ...: tantum abest, ut gratiam quaesisse videar, ut multas susceperim simultates Ci. ne le da nisem iskal hvale, še celo mnogo sovraštva sem si nakopal, tantum afuit, ut exercitum periculosum putaret, ut in eo praesidium rei publicae poneret Ci. ne samo da se mu vojska ni zdela nevarna, še celo varnost države je polagal vanjo; v drugem ut stavku pogosto etiam, quoque: Ci. ep., Suet., redkeje contra: L., potius: le Ap. = marveč, še celo, nasproti; namesto drugega ut stavka samostojen stavek z etiam idr.: tantum abest, ut se indicet, perficiet etiam ... Ci., tantum aberat, ut binos scriberent, vix singulos confecerant Ci. Drugi ut stavek je konsekutivni stavek besedi tantum, prvi kaže v želelni obliki to, od česar je kaj oddaljeno, zato stoji pred njim včasih še ab eo: L., tantum autem abest ab eo, ut malum mors sit, ut verear Ci. Redko osebno: Lucr., milites tantum afuerunt, ut perturbarentur, ut potius accessiones fecerint Auct. b. Alx. — Od tod adj. pt. pr. absēns -sentis

1. odsoten, nepričujoč, nenavzoč (naspr. praesens, coram)
a) predikativno: semper absenti adfui Deiotaro Ci., a quo vivo nec praesens nec absens rex quicquam impetravit Ci., Appium fratrem absentem (za njegove odsotnosti) de fundo deiecit Ci., absens mecum in gratiam rediit Ci. kot pregnanec; o umrlih: Vitr., absentes (poëtae) sunt pro praesentibus Pl.; o takih, ki ne nastopajo kot sokandidati za častne službe, čeprav so v Rimu: Ci. (De re publ. VI, 11), plebs tribunos plebi absentes Sex. Tempanium, A. Sellium, Sex. Antistium ... fecit L.; o nekom, ki ni prišel pred sodnika, čeprav je bil poklican: de absente iudicare Ci.; pogosto kot predikat v absolutnem abl.: me absente Ci. med mojo odsotnostjo, te praesente absente Ter. bodi prisoten ali odsoten; v starejšem jeziku stoji včasih absente nam. pl. absentibus: nescio quid absente nobis turbatumst domi Ter.; pren.: z duhom neprisoten: cum milite isto praesens absens ut sies Ter., mente ac sensu absentissimus Aug.
b) atributivno: amicorum colloquia absentium Ci.

2. (o krajih in rečeh) daljen, oddaljen: Rhodos H., Romae rus optas, absentem rusticus urbem tollis ad astra levis H., ventis absentibus Stat. če jih ni; abs. rogus Mart., absentes comae Mart. ki jih v resnici ni, versus absentes dicere Gell. ki jih človek nima napisanih pred seboj = verze na pamet (= iz glave) govoriti.

dēdeceō -ēre -uī, (—) večinoma v rabi le v 3. osebi sg. in pl.; pačiti, od tod

1. ne prista(ja)ti komu, ne dobro (lepo) stati komu, slabo se poda(ja)ti, neprimeren biti, nav. litota; s subjektnim nom. in acc. personae: neque te ministrum dedecet myrtus neque me … bibentem H., nec dominam notae dedecuere comae O.; s subjektnim inf.: nec te Maeoniā lascivae more puellae incingi zonā dedecuisse putes? O., sinus (togae) iniciendus humero, cuius extremam oram reiecisse non dedecet Q.

2. pren. ne spodobiti se, ne pristajati, ne podajati se komu, ne biti v čast komu, sramotiti ga: ut si quid dedeceat in aliis, vitemus et ipsi Ci., ut iis, quae habent, modice … utantur et ut ne dedeceat Ci. da se dostojnosti ne žali, admovique preces, quarum me dedecet usus? O., Pomponius Atticus Claudiorum imagines dedecere videbatur T. da dela slikam … malo časti, si non dedecui tua iussa Stat., degeneres … , qui dedeceant patrem Ambr.; s subjektnim inf.: oratorem … irasci minime decet, simulare non dedecet Ci., quam nec ferre pedem dedecuit choris nec certare ioco H.

disconvenire^* v. intr. (pres. disconvēngo) knjižno ne biti primeren, ne spodobiti se

disdire, disdirsi² v. intr., v. rifl. impers. (pres. /si/ disdice) ne spodobiti se; biti neprimeren:
certi atteggiamenti (si) disdicono alla tua età tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom

misbecome [misbikʌ́m] prehodni glagol
ne spodobiti se, slabo pristojati

deber dolgovati, dolžan biti; morati biti zahvalen; morati

deber agradecimiento dolgovati zahvalo
quedar debiendo, guedar a deber dolžan ostati
deber mucho imeti velike dolgove
no debo decirlo tega ne smem povedati
debe de estar allí biti mora tam; gotovo je tam
debo de manifestar moram pojasniti
deberse spodobiti se; temeljiti (a na)
el error se debe a (que)... pomota temelji na tem, da ...
como se debe kot se spodobi; zasluženo

eco moški spol odmev; posnemanje

hacer eco zbuditi pozornost
hacer eco (a) komu pritrditi; primeren biti, spodobiti se
tener eco na dober sprejem naleteti

gebühren pripadati iti (komu); sich gebühren biti primeren, spodobiti se; jemandem gebührt Lob (kdo) zasluži hvalo; Ehre, dem Ehre gebührt čast, komur čast

gehören

1. als Eigentum: biti last (X gehört mir X je moja last), pripadati (komu)

2. gehören zu spadati k, šteti k, soditi k

3. biti potreben, je treba; dazu gehört viel Mut za to je treba dosti poguma; es gehört schon etwas dazu to ne gre kar tako

4. sich gehören spodobiti se

geziemen: sich geziemen spodobiti se

justo pravičen, pravilen, pravi; primeren, točen, natančen; tesen, ozek:

a justo título upravičeno
a la hora justa v zadnjem trenutku
ser justo spodobiti se
el traje me viene justo obleka mi je pretesna
los justos pagan por pecadores nedolžni trpe za krive

mise [miz] féminin postavitev, položitev; vložek (v igri); oblačenje, obleka

mise élégante lépo oblačenje
de mise običajen; sodoben, moderen; primeren; veljaven (de nar); dopusten, dovoljen
mise en accusation obtožba
mise en action izvršitev, izvedba, uresničenje
mise en activité postavitev v obratovanje, delovanje
mise hors d'activité vzetje iz obratovanja, ustavitev
mise en application uporaba
mise bas (d'une chatte) povrg, skotitev (mačke)
mise en boîte (familier) nagajanje, draženje
mise en bouteilles polnjenje steklenic, ustekleničenje
mise en cause (juridique) poziv
mise sur chais vkletenje (vina)
mise en chantier začetek gradnje
mise en, hors circuit (él) vključitev, izključitev (električnega toka)
mise en circulation izročitev v obtok; prodaja
mise en code (automobilisme) zastrtje luči, žarometov
mise hors de combat (sport) knockout
mise au concours razpis (tekmovanja, nagrad)
mise sous courant (él) vključitev v tok
mise au courant obvestitev, obveščanje
mise en culture obdelovanje zemlje
mise en demeure poziv (za plačilo), opomin
mise à l'eau splavitev (ladje)
mise aux enchères dražitev, dražba
mise en évidence poudarjanje, poudarek
mise en état de siège proglasitev obsednega stanja
mise en exécution izvršitev
mise en faillite proglasitev konkurza
mise en gage zastavitev
mise en garde svarilo, posvaritev
mise en feu vložek (v igro)
mise au jour odkritje (pri izkopavanju)
mise en liberté izpustitev na svobodo
mise hors la loi izobčenje
mise en magasin uskladiščenje
mise en marche, en mouvement sprožitev v pogon, v obratovanje
mise au mat matiranje (pri šahu)
mise au monde porod, rojstvo
mise à mort usmrtitev
mise en musique uglasbitev
mise au net prepisanje na čisto, čistopis
mise à nu razgaljenje
mise en œuvre izvedba
mise en ordre ureditev
mise au pas (politično) izenačenje; prilagoditev vladajočemu načinu mišljenja
mise en paiement (iz)plačilo
mise à pied (začasna) razrešitev službe, prepoved izvrševanja poklica, udejstvovanje ipd.
mise sur pied sklic, poziv
mise en plis vodna ondulacija (las)
mise au point (technique, photographie) naravnanje; figuré izgotovitev; popravek
mise hors de poursuite (juridique) ustavitev pregona
mise en pratique uporaba, privzem v prakso
mise à prix cenitev, določitev cene; začetna ponudba
mise à la retraite upokojitev
mise en scène uprizoritev, režija
mise en sécurité zaščitenje, zavarovanje
mise sous séquestre sekvestriranje; odreditev prisilne uprave
mise sociale (juridique) finančni doprinos družabnika
mise sous tutelle postavitev pod varuštvo
mise en valeur izkoriščanje; uveljavljanje
mise à la terre priključek na zemljo, ozemljitev
mise en vigueur uveljavljenje, nastop veljavnosti
être de mise spodobiti se, biti na mestu, v modi; (denar) biti v obtoku
ce n'est pas de mise to se ne reče, ne nosi; to se ne spodobi
cela exige une mise au point to je potrebno popravka
juger les gens à leur mise soditi ljudi po njihovi obleki

passen ujemati se (zu z), biti primeren; irgendwohin: spadati; (die richtige Form, Größe haben) prilegati se; jemandem biti všeč; beim Kartenspiel, Sport predati igro; figurativ ich passe brez mene; nicht in den Kram passen hoditi narobe, ne ustrezati; sich passen spodobiti se

primer|en [é] (-na, -no)

1. geeignet (für), tauglich; (pravi) richtig

2. (primerjen) -gerecht (času zeitgerecht, otrokom kindgerecht, trgu marktgerecht, za računalniško obdelavo computergerecht, za strel [schußgerecht] schussgerecht, za šolo - besedilo, knjiga schulgerecht), -gemäß (času zeitgemäß, otrokom kindgemäß, stanu standesgemäß)

3. kritika, spoštovanje, ugovor: angebracht, angemessen; spoštovanje, cenjenje: gebührend, geziemend

4. hrana: zuträglich, bekömmlich; prehrana: richtig

5. za kako rabo: -fähig (za patentiranje patentfähig, za tisk druckfähig, kot književna snov literaturfähig, za boljšo družbo salonfähig, za družbo gesellschaftsfähig, za na dvor hoffähig, za impregnacijo impregnationsfähig, za izkoriščanje rudarstvo ausbeutungsfähig, za izvoz exportfähig, za koalicijo koalitionsfähig, za predelavo rudarstvo hüttenfähig, za skladiščenje lagerfähig)

6. (zrel) -reif (za proizvodnjo produktionsreif, za serijsko proizvodnjo serienreif, za objavo publikationsreif)

7. (usposobljen) -tüchtig (za plovbo seetuchtig), -tauglich (za tropsko podnebje tropentauglich, za pleme zuchttauglich)

8. (ustrezen) -bar (za bivanje bewohnbar, za plovbo - voda schiffbar, za skladiščenje lagerbar, za splavarjenje flößbar)

9. (ugoden) -freundlich (za otroke kinderfreundlich, za družine familienfreundlich, za mačke katzenfreundlich, za kožo hautfreundlich)

10.
primeren za filtriranje filterfein
primeren za kopanje voda: badewarm
primeren za mladino film, predstava: jugendfrei
|
na primeren način in geeigneter Weise
biti primeren (spodobiti se) sich schicken, sich gebühren, (biti uporaben) sich eignen, za funkcijo, delo: das Zeug haben zu, (biti v redu) passen
ne biti primerna družba kein Umgang sein (für)
ob primerni priložnosti bei passender Gelegenheit

sentar [-ie-] posaditi, postaviti (tabor); knjižiti, vnesti v; stati na, sedeti na; prilegati se, všeč biti, dobro deti, ugajati

sentar al débito kot dolg knjižiti
sentar un principio postaviti načelo
sentarle la mano a uno lotiti se koga
la lluvia ha sentado el polvo dež je uničil prah
sentar bien tekniti; dobro pristojati; ugajati; spodobiti se
me ha sentado mal el paseo sprehod mi je škodil
le sienta bien prav mu pride; pristoja mu (obleka); prav mu je, prav se mu godi
sentarse sesti; ugrezniti se
sentarse a la mesa k mizi sesti
¡siéntate aquí! sedi semkaj!

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

suitable [sjú:təbl] pridevnik (suitably prislov)
primeren, prikladen, ustrezen

to be suitable biti primeren (ustrezen); spodobiti se

ziemen: sich ziemen spodobiti se