Franja

observá obsérv vt.

1. (za)gledati, opazovati, opaziti

2. izpolnjevati, ravnati se po, držati se, spoštovati

ob-servō -āre -āvī -ātum (ob in servāre)

1. opaziti (opažati, opazovati), paziti koga, prežati na koga, kaj, čakati (na) koga, na kaj, biti pozoren na koga, kaj: Ter., Plin., Suet. idr., iter, pabulationes C., motus stellarum Ci., sese Ci. zelo paziti (gledati) nase, vestigia observata V., o. virum Pl.; metaf.: multi occupationem eius observant Ci. so pozorni na čas, ko ima opravke; z odvisnim vprašalnim stavkom: observans, quae signa ferant V., observat, quem ad modum se unusque vestrum gerat Ci.; abs.: non id agit, ut … observet, sed iam favet Ci.; occ.
a) varovati kaj, čuvati kaj, paziti na kaj: ianuam Pl., fores Pl., Sen. tr., hic armenta gregesque observo O., draconem Ci. poet.
b) šteti: dies natales sic observant, ut noctem dies subsequatur C.

2. metaf.
a) paziti na kaj, gledati na kaj, ohranjati kaj, ravnati (se) po čem, držati se česa, upoštevati, izpolnjevati, izvrševati kaj: Iust., Sen. ph., Suet., leges Ci., iudicium senatūs, praeceptum C., imperium S., vocationem, suffragium L., auspicia sortesque T., neque signa neque ordines S.; impers. (z ut, ne): Col., Suet., post illum observatum (sc. est), ut … L., quod ne accidat, observari nec potest nec necesse est Ci.
b) častiti, čislati, spoštovati: Iust., Suet., tribules suos Ci., patronos hospitesque suos colere atque observare destiterunt Ci., regem V., deos O. — Od tod

I. adj. pt. pr. observāns -antis

1. ohranjajoč kaj, držeč se česa, izpolnjujoč, izvršujoč: Ap., observantior aequi Cl., observantissimus omnium officiorum Plin. iun. kar najvestneje izpolnjujoč vse dolžnosti.

2. (zelo) spoštujoč, čislajoč: homo tui observans Ci., observantissimus mei, nostri Ci. ep., mei summe observantissimus Plin. iun.; adv. observānter

1. skrbno, marljivo, natančno: sequi Macr., omnia facere Ap., observantius declinare Amm., observatissime Gell., observantissime sequi Aug.

2. spoštljivo: Lact. —

II. adv. pt. pf. observātē skrbno, marljivo, natančno: observate curioseque animadvertere Gell.

Opomba: Star. fut. II observasso: Pl.

onorá -éz vt.

1. (po)častiti; spoštovati, ceniti

2. izpolniti obveznost, izplačati

osservare v. tr. (pres. ossērvo)

1. opaziti, opazovati

2. pripomniti, pripominjati:
far osservare opozoriti

3. spoštovati, držati se:
osservare l'ordine držati se reda
osservare le feste relig. posvečevati praznike

pendō -ere, pependī, pēnsum

I.

1. obesiti (obešati), vesiti (osnovni pomen najdemo le v sestavljenkah; prim. suspendō); occ. na tehtnico obesiti (obešati), da(ja)ti = tehtati, odtehta(va)ti: Varr., Plin., Eccl. idr., huius domi pendebatur aurum Ci., pensas exanimat herbas O.

2. metaf.
a) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), preceniti (precenjevati), oceniti (ocenjevati): Icti. idr., rem vobis proponam: vos eam suo non nominis pondere penditote Ci., ubi res spectatur, non verba penduntur Ci., p. consilium ex opibus Ci., aliquem non ex fortunā, sed ex virtute Ci.
b) z gen. pretii ceniti = čislati, v čislih imeti, spoštovati, šteti koga za kaj: parvi Ter., minoris, pluris Aug., quanti, flocci Ter., nihili Pl., Ter., quem tu vidisse non magni pendis H. šteješ prav za malo.

3. occ. plač(ev)ati, poplač(ev)ati: Enn. ap. Varr., Iuv., Plin., prisci aere gravi penso, non numerato debitum solvebant Fest.; od tod p. alicui pecuniam Ci. ali usuram pecuniae Ci. ep., quid vectigalis Britannia penderet, constituit C., stipendium bina milia aeris L., pretium T.; pren.: grates pendere Stat. hvalo da(ja)ti, zahvaliti (zahvaljevati) se.

4. metaf. plač(ev)ati za kaj (z življenjem, s kožo), (pre)trpeti kazen: Iust., Val. Fl., Icti. idr., poenam pendere proprie dicitur de eo, qui ob delictum pecuniam solvit Fest., exsilio poenam pendat vel nece O., Syrus mihi tergo poenas pendet Ter., capitis poenas O., has poenas pendens Ci., supplicium, ignominiam L., poenas pro scelere Lucr., maximas poenas pendo temeritatis meae Ci. ep.; redko pesn. abs.: tuis pendit in arvis Delius Val. Fl. se pokori, trpi. —

II. tehtati, têžek (težák) biti: Lucr., Plin., talentum ne minus pondo LXXX Romanis ponderibus pendat L.; pren. tehtati = vreden biti, veljati: bona vera idem pendunt Sen. ph. — Od tod

1. adj. pt. pf. pēnsus 3 tehten, važen: pensior condicio Pl., ut nihil quidquam esset carius pensiusque nobis Gell.; poseb. v reklih: nihil pensi habeo S. nič mi ni važno, za nič se ne menim (brigam), non (nec, neque, nec quicquam, nihil) pensi habeo ali duco nič mi ni do česa, zame nima nobene vrednosti, nič se ne (z)menim (brigam) za kaj, vest me ne peče zaradi česa, ne bojim se (npr. kaj storiti): neque fas neque fidem pensi habere T., neque in deexandā (sc. matre) quicquam pensi habere Suet., nihil pensi habuit, quin … Suet.; z inf.: neque dicere neque facere quicquam pensi habere Suet., nec pensi duxerat iisdem imaginibus ascribi Val. Max.; z odvisnim vprašalnim stavkom: neque id quibus modis assequeretur quisquam pensi habebat S., v enakem pomenu tudi alicui nec … quicquam pensi est: sed illis, nec quid dicerent, nec quid facerent, quicquam pensi fuisse L. niso preudarili niti svojih besed niti svojih dejanj, quibus si quicquam pensi fuisset S.; tako tudi: nec mihi adest tantillum pensi iam, quos capiam calceos Pl. niti toliko mi ni mar tega, kako naj nastopim.

2. subst. pt. pf. pēnsum -ī, n
a) sužnjam za en dan za predenje odtehtana volna, enodnevno delo z volno, dnevno delo: Pl., Pr., Iust., Ambr. idr., famulae tuae data pensa trahemus O., nocturna carpentes pensa puellae V., fusis mollia pensa devolvunt V.; pesn. preja (nit) Park: Sen. tr., Stat.
b) metaf. naloga, obveznost, dolžnost: Pl., Col., pensum absolvere Varr., p. operis sui peragere L., p. nominis familiaeque L., me ad meum munus pensumque revocabo Ci.

pòčitovati -ujēm spoštovati: neki počituju svaku vlast

poštòvati pòštujēm, pȍštovati pȍštujēm spoštovati: poštovati zakone, roditelje, prijatelje; poštuj oca svoga i majku svoju da ti se produlje dani na zemlji

preštimávati -štìmāvām dial. ceniti, spoštovati

prize² [práiz] prehodni glagol
ceniti, spoštovati
navtika zapleniti (vojno) ladjo

regard² [rigá:d]

1. prehodni glagol
(po)gledati, motriti, opazovati; imeti (as za)
smatrati za; ceniti, čislati, spoštovati; ozirati se na, upoštevati, uvaževati

2. neprehodni glagol
tikati se (to česa)
zadevati (kaj), nanašati se (to na)

as regards (your letter) kar se tiče (vašega pisma, dopisa)
I regard him as my best friend imam ga za svojega najboljšega prijatelja
I regard him kindly do njega imam, gojim prijateljska čustva
I regard it as impudence (as negligible) to smatram, imam za nesramnost (za nebistveno)
to be regarded as veljati za
regarded in this light gledano v tej luči
he did not regard my advice ni upošteval mojega nasveta
to regard with favour (with curiosity) všečno (radovedno) gledati
your affairs do not regard me vaše zadeve se me ne tičejo, me ne brigajo

reputar (visoko) ceniti, spoštovati

reputar posible imeti za možno
reputar en mucho zelo ceniti
reputar (por) honrado smatrati za pošteno (častno)

respect² [rispékt] prehodni glagol
spoštovati, ceniti, upoštevati; imeti obzir (do), ne kršiti, ščititi (pravice); tikati se (česa), zadevati (kaj), imeti zvezo z

as respects kar se tiče
to respect one's elders spoštovati svoje starše
to respect neutrality spoštovati nevtralnost
to respect oneself nase gledati (nase nekaj dati)

respectá respéct vt. spoštovati, ceniti; upoštevati

respecter [rɛspɛkte] verbe transitif spoštovati, čislati; prizanašati, imeti obzir (quelque chose do česa); ne motiti ali prekiniti; držati se (roka, termina)

se respecter nase kaj dati, poznati svojo (lastno) vrednost; medsebojno se spoštovati
respecter ses parents, ses supérieurs spoštovati svoje starše, svoje predstojnike
respecter les traditions spoštovati tradicije, držati se tradicij
respecter le sommeil de ses voisins ne motiti spanja svojih sosedov

respektieren spoštovati

respektírati -spèktīrām, rèspektovati -ujēm respektirati, spoštovati

respetar spoštovati; prizanašati, obzir imeti, ozirati se na

no respetar a nadie na nikogar se ne ozirati, brezobzirno se dela lotiti
hacerse respetar dostojanstveno nastopiti

reverence [révərəns]

1. samostalnik
spoštovanje (for do)
čaščenje; poklon; ugled
irsko, arhaično, vulgarno & šaljivo prečastiti gospod

save your reverence brez zamere, nikar ne zamerite, oprostite mi
to feel reverence for čutiti spoštovanje do
to hold (to have) in (great) reverence (zelo) spoštovati
to pay reverence to s.o. spoštovati, izkazati spoštovanje komu
to regard with reverence spoštovati, častiti

2. prehodni glagol
častiti (boga); spoštovati

reverenciar spoštovati

reverend [révərənd]

1. pridevnik
vreden spoštovanja; častitljiv; častit (o duhovniku)

(naslov, navadno krajšava) (the) Rev. John Brown častiti gospod J. Brown
(the) Right Rev. the Bishop of... prečastiti škof iz...
Most Reverend prevzvišeni nadškof
Very Reverend prečastiti (dekan)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
spoštovati, častiti