Franja

dīgnātiō -ōnis, f (dīgnārī)

1. act. priznavanje vrednosti, spoštovanje, čislanje, odlikovanje: Vell., Plin. iun., Iust., reliquas sorores nec cupiditate tanta nec dignatione dilexit Suet.

2. pass. spoštovanje, pridobljeno po zaslugah, spoštovanost, dostojanstvo, častna stopnja, odličnost, ugled, veljava: Vell., Sen. rh., qui sacerdotiis non minus reddamus dignatione nostra honoris, quam acceperimus L., Appius … in principum dignationem pervenit L., amicos dignatione vincere Cu. v dostojanstvu prekašati, ut Labeonem Antistium … dignatione eius magistratus anteiret T., Vitellio … collegium Caesaris (sc. Claudii) et inponere … imperatoris dignationem et … T., Fabius Rusticus auctor est … ope Senecae dignationem Burro retentam (esse) T., is (Domitius Afer) … modicus dignationis T. še na nižjem položaju, magna patrum merita principis dignationem etiam adulescentulis assignant T., quos (agros) mox inter se secundum dignationem partiuntur T., ut fratri se et opibus et dignatione adaequaret Suet.

dread² [dred] samostalnik (of pred)
strah, groza; spoštovanje

duty [djú:ti] samostalnik
dolžnost, obveznost; služba, funkcija (on, upon)
dajatev, davek, taksa, carina; spoštovanje
britanska angleščina, tehnično delo, proizvodnost, storilnost, produktivnost; količina vode za zalivanje jutra zemlje

customs duty uvozna carina
in duty bound po dolžnosti
to do duty for služiti kot, biti enako dober kot
off duty prost službe
on duty v službi, na straži
to go on duty stopiti v službo
to lay duty on zacariniti
liable to duty carinski (blago)
in duty bound dolžnosten
to send one's duty to s.o. izraziti komu spoštovanje
to take up one's duties prevzeti dolžnosti
to do one's duty by s.o. opraviti svojo dolžnost do koga
to pay duty on goods plačati carino za blago
duty off brez carine
duty paid ocarinjen

égard [egar] masculin ozir; obzir, spoštovanje

à cet égard v tem oziru, v tem pogledu
à tous (les) égards v vsakem pogledu ali oziru
à beaucoup, à maints égards v mnogih ozirih
à l'égard de v pogledu, gledé, kar zadeva
à mon égard kar se mene tiče, glede mene; do mene
on a fait une exception à son égard za njega so naredili izjemo
eu égard à z ozirom na, gledé na, upoštevajoč
par égard à, pour gledé na, z ozirom na, zaradi
sans égard pour ne oziraje se na, brez ozira na, ne gledé na
manque masculin d'égards brezobzirnost
plein d'égards zelo obziren
avoir égard à quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
il faut avoir égard aux circonstances upoštevati je treba okoliščine
avoir des égards pour obzirno, spoštljivo s kom ravnati, izkazovati komu pozornost
manquer d'égards envers quelqu'un ne kazati dovolj spoštovanja do koga
manquer aux égards pregrešiti se zoper lepo vedenje

Ehrerbietung, die, spoštovanje, respekt

Ehrfurcht, die, spoštovanje, Philosophie strahospoštovanje; jemandem seine Ehrfurcht bezeugen izkazovati spoštovanje; Ehrfurcht gebieten navdajati s spoštovanjem

estima ženski spol cenitev, čislanje, spoštovanje

tener en gran estima visoko ceniti

estimación ženski spol cenitev; spoštovanje

estimación propia samoljubje
gozar de estimación uživati spoštovanje

estimation [estiméišən] samostalnik
spoštovanje, čislanje; cenitev, ocena, mnenje, sodba

to hold (ali have) in estimation ceniti, spoštovati
to grow out of estimation zgubiti ugled
in my estimation po moji oceni, po mojem mnenju

estimazione f knjižno

1. spoštovanje:
essere in grande estimazione biti zelo spoštovan, cenjen

2. ocena, sodba

estime [ɛstim] féminin čislanje, spoštovanje; ocenitev vrednosti

estime de soi-même spoštovanje samega sebe, ponos
succès masculin d'estime uspeh pri kritiki, ne pa pri občinstvu
avoir de l'estime pour quelqu'un imeti spoštovanje do koga
être en estime biti zelo čislan
évaluer quelque chose à l'estime o-, preceniti kaj
inspirer de l'estime navdati s spoštovanjem

Hochachtung, die, (-, ohne Plural) spoštovanje; mit vorzüglicher Hochachtung z odličnim spoštovanjem

homage [hɔ́midž] samostalnik
poklonitev, spoštovanje, pokornost
zgodovina zaprisega fevdnemu gospodu

to do (ali pay, render) homage to pokloniti se komu, izkazati komu čast

homenaje moški spol fevdna prisega; spoštovanje, poklonitev

en homenaje de v znak spoštovanja do
en homenaje de sus méritos v priznanje njegovih zaslug
rendir (tributar) homenaje (a) komu spoštovanje izkazati
Homenaje de... poklonjeno od ... (v posvetilih)

honor moški spol čast, spoštovanje, dostojanstvo, slava; nravnost

campo de honor polje slave, bojišče
caso de honor stvar časti
dama de honor častna dama
doncella de honor družica
matrícula de honor odlično šolsko spričevalo
en honor de v čast
lo considero un gran honor imam za veliko čast
hacer honor a su firma točno izpolniti svoje obveznosti
hacer honor al giro plačati menico
tengo el honor de presentarme čast mi je se predstaviti
honores pl častni naslov, izkazovanje časti
hacer las honores de la casa pozdraviti goste (v svojem domu)
hicimos los honores a la comida jed nam je dobro teknila

honor, starejše honōs -ōris, m

I.

1. čast = počastitev, izkazovanje časti, odlika, odlikovanje, proslavitev: onus est honos Varr., non honor est, sed onus O., id vero nomine poena, non honor est O., honos alit artes Ci., honores rari, frequentes N., nullus honos huic defuit N., falsus honor H., meros audire honores H. same (zgolj) hvale, h. pauper Stat., sublimis Cl., honore aliquem antecedere ali praestare N., honorem (honores Pl.) alicui habere Ter., Ci., N., Cu. ali tribuere Ci., N. ali reddere Ter., L. ali dare O. ali praestare O., Plin. iun. ali honore afficere aliquem Ci. komu čast izkaz(ov)ati, habere aliquem in honore Ci. ep., Cu. v časti imeti koga, praecipuo honore habere aliquem C. posebno čast izkazovati komu, honore aliquem augere C. koga v veliko čast povzdigniti, alicui aliquid honori est Ci., Cu. komu je kaj na (v) čast, aliquid honori ducitur S. se šteje v čast, succedere in summum honorem Lucr., compellare aliquem multo honore V. s častnimi besedami, tali alloquitur honore Sil., honorem praefari Ci. ep. ali dicere Ci., Plin. reči „brez zamere“, reči „ne bodi grdo rečeno“, reči „z dovoljenjem“ (pri nespodobnih stvareh, ki jih hoče govornik povedati in se zaradi njih opravičuje): si dicimus: ille patrem strangulavit, honorem non praefamur (govorimo naravnost), sin de Aurelia aliquid aut Lollia, honor praefandus est Ci. ep. se moramo opravičiti, sine honoribus praefatis appellare nefas est Arn.; prav tako tudi: honos auribus sit Cu. ali honor sit habitus auribus Ps.-Q. brez zamere; honoris causā (gratiā) zaradi časti, pogosto z dodanim objektnim gen. alicuius = da se (kdo) počasti, da bi se (kdo) počastil, da koga počastim, da se komu izkaže čast, komu v (na) čast: quod mandasti, feci honoris gratiā Pl., quem honoris causā (gratiā) nomino Ci., Alcumenae honoris huius gratiā Pl., honoris causā tui Pl., vestri honoris causā Ter., honoris mei causā Ci., Matrinii honoris causā Ci., honoris Divitiaci et Aeduorum causā C., Romanorum honoris causā L., honoris tui habendi causā Gell.; v pomenu komu v (na) čast tudi: ad honorem alicuius L., ad honorem atque amplitudinem tuam Ci., in Iunonis honorem H., in honorem eius (Cloeliae) Plin., — patris Sen. ph., — sexūs Q., — virtutis Fl., in meum honorem Sen. ph.; s subjektnim gen.: triumphi honorem contemnere Ci., sepulturae honor Ci., Val. Max. ali mortis h. V., O. ali supremus humanae condicionis h. Val. Max. ali supremitatis h. Amm. = častni pogreb, — pogrebni sprevod, isto tudi samo honor: communi in morte honore carere Ci.; tumuli h. Sil. časten nagrobnik, caeli honore dignari O., honos exsilii T. častno pregnanstvo; occ.
a) čast = čaščenje, spoštovanje, čislanje, sveti strah: templum miro honore colebat V., tum neque nomen erat aut gloria monti V., Hannibale omni rerum et verborum honore exsequias celebrante L.; z objektnim gen. si quis Amatae tangit honos animum V., vomeris huc et falcis honos … cesset V.
b) cena, vrednost: est honor lacrimis O., sunt in honore et Creticae (cepae) Plin., et Pramnio (vino) … etiam nunc honos durat Plin., maximus tamen honos est in candido translucentibus Plin.

2. pooseb. Honos ali Honor Hónos, Hónor, bog časti, ki je imel svoje svetišče tik svetišča boginje kreposti (Virtus) pred kapenskimi vrati (porta Capēna); žrtvovali so mu z nepokrito glavo: L., Vitr., Val. Max., Aug., Symm., Romam quae asportata sunt, ad aedem Hónóris et Virtutis … videmus Ci.

3. meton.
a) a) čast = častno mesto, častna služba, dostojanstvo: qui honos est apud Syracusanos amplissimus Ci., honoris amplissimi contentio Ci., honoris gradus Ci. častna —, službena stopnja, cursus honorum Ci. ep., h. regni N. kraljev(sk)a čast, curulis, tribunicius L., honores capere Ci., Plin. iun., Suet. ali petere N., honorem capere N. ali capessere T., honoribus fungi N., honoribus defunctus ali perfunctus Ci., honoribus (honore L.) uti Ci., S., Fl., ad honores ascendere Ci. ali pervenire L., honore acto L., honorem (honores Vell., Suet.) inire L., T., honore abire L., Suet. ali honores finire Vell., honoribus operam dare N., honor datur, creditur, committitur alicui Ci., vester (= vobis datus) h. Ci., quoniam neque virtuti honos datur neque … S., rapti Ganymedis honores (= točajstvo) V., persuades hoc tibi vere … multos saepe viros nullis maioribus ortos … amplis honoribus auctos (esse) H., nostro successit honori O. je stopil na moje častno mesto. b) častni naslov: honore contentum esse N., militari honore tribunos militum adpellare L.
b) častna daritev, — žrtev, častni dar: et quisquam … supplex aris imponet honorem? V., aris factus honos V., haud equidem tali me dignor honore V., Lenaeum libat honorem V. daritveno vino, Iunoni … iussos adolemus honores V., praesenti tibi maturos largimur honores H., aris mactare honores O. daritvena živina, nullos aris adolere honores O., alicui turis honorem ferre ali tribuere O. (častni) kadilni dar, date … mihi turis honores Pr., templis sacros largitur honores Val. Fl., crudus honos Stat., Roma antiquos templis indicit honores Sil., deûm regi instauratus honos Sil.; od tod: quamquam inter Latios Annae stet numen honores Sil. = med lacijskimi (ki so jih Latini častili) božanstvi, suum Baccho dicemus honorem V. hvalnico; occ. daritveni praznik, zahvalni praznik: Roma patrium servavit honorem V., ex illo celebratus honos laetique minores servavere diem V.
c) častna nagrada, častno darilo, (častno) plačilo: Ter., geminum pugnae proponit honorem V., praecipuos ductoribus addit honores (namreč v bojnih igrah) V., sine honore recedere O., h. medici Ci., medico honorem habere Ci. ep. zdravnika nagraditi.

II. zunanja čast =

1. ugled(nost), veljava (veljavnost), čislanost, sloves, slava, ime: quorum honos inveteravit et urbi huic et hominum famae Ci., sed et est et fuit summo propter ingenium honore Ci., in honore esse apud aliquem Ci. veliko veljati pri kom, qui honori inviderunt meo Ci., aliquid in honorem adducere Ci. čemu veljavo pridobiti, kaj uveljaviti, avidus honoris S., multusque animo recursat gentis honos V. slava, falso in honore ponere aliquem O. lažno slavo pripisovati komu.

2. meton. kar prinaša čast = lepota, krasota, okras, milina, dražest: silvarum honor V. ali tertius December … silvis honorem decutit H. ali frondis honores O. listni okras, listje, ruris honores H. poljski pridelki, quoscumque feret cultus tibi fundus honores H. ali aestatis honores (= fruges) Sil., non semper idem floribus est honor vernis H. cvetna krasota, aesculeae frondis honor O. hrastov venec, cinctus honore caput O. (ovit) z vencem na glavi = ovenčan, honore (= corōnā) carere O., capitis honor Plin. iun. venec, lactos oculis adflarat honores V. milino, milo dostojnost, angustis rebus addere honorem V. borne stvari polepšati, honor non omnibus astris Stat., humeris imponit honorem fulgentis saguli Sil., qui miro candoris honore lucet in aure lapis Stat., formae honores Sil., Phoebei Soractis honor Carmelus Sil. moč, h. armorum Sil. bleščeče orožje, non frontis parcit honori (= oculis) Sil., croceus honor Sil. zlatorumena barva.

hono(u)r¹ [ɔ́nə] samostalnik
čast, spoštovanje; dober glas, poštenost, častitost, devištvo; izkazovanje časti
karte najmočnejša karta, slika; (golf) pravica do prvega udarca
množina častni naslovi
množina odlika pri univerzitetnem izpitu; sprejem gostov

an affair of hono(u)r častna zadeva, dvoboj
to be an hono(u)r to biti v čast
to be on one's hono(u)r to; ali to be bound in hono(u)r biti moralno obvezan za kaj
pogovorno hono(u)r bright! častna beseda!, pri moji časti!
court of hono(u)r častno sodišče
a debt of hono(u)r častni dolg
to do (ali give, pay) hono(u)r to izkazati komu čast
to do s.o. the hono(u)r of počastiti koga s čim
to do the hono(u)rs of nastopati kot gostitelj
hono(u)r to whom hono(u)r is due čast tistemu, ki mu gre
an hono(u)rs degree posebno odlična diploma
hono(u)rs are easy obe strani dobita enako
with hono(u)rs even istega položaja
guard of hono(u)r častna straža
to give one's word of hono(u)r dati častno besedo
to have the hono(u)r of (ali to) šteti si v čast, da
in hono(u)r of s.o.; ali to s.o.'s hono(u)r komu na čast
(to render) the last (ali funeral) hono(u)rs (izkazati) poslednje časti
man of hono(u)r poštenjak
maid of hono(u)r dvorna dama
military hono(u)rs vojaške časti
on (ali upon) my hono(u)r pri moji časti
point of hono(u)r častna zadeva
to pledge one's hono(u)r dati častno besedo
to put s.o. on his hono(u)r sklicevati se na čast nekoga
the hono(u)rs of war vojaške časti (pri kapitulaciji)
Your Honour vaša milost (naslavljanje sodnikov)
hono(u)r is satisfied časti je zadoščeno
to be held in hono(u)r biti spoštovan
ekonomija to pay (ali do) hono(u)r to plačati v roku
ekonomija to meet due hono(u)r izplačati (menico)
ekonomija acceptance of a bill for the hono(u)r of častno priznanje menice

honra ženski spol čast, čut za čast (poštenje); spoštljivost, spoštovanje; čistost; poštenost

con honra s častjo, častno
¡a mucha honra! velika čast zame! ponosen sem na to!
honras (fúnebres) pogrebne svečanosti; maša zadušnica
hacer honras a alg. komu poslednjo čast izkazati

horror -ōris, m (horrēre)

I.

1. štrlenje, sršenje: h. comarum (las) Val. Fl., nullo horrore comarum (listja) excussae barrus Lucan.

2. tresoče (se) gibanje, (s)tresljaj: pontus non horrore tremit Lucan. od valovanja, h. soli Fl.

3. metaf. hrapavost, grobost: ille horror dicendi Q. oni grobi jezik. —

II.

1.
a) zdrznjenje —, drget —, drhtavica od mraza, srh, stresajoči mraz: h. validus Cels., horror atque etiam febricula permanet Cels., aquilo horrores excitat Cels., quoniam (Attica = Atikova hči) iam sine horrore est Ci. ep., febrium cum horrore et multa membrorum quassatione Sen. ph.
b) drget —, trepet —, mraz ob veliki čustveni napetosti, poseb. ob strahu, bridkosti idr.: ciere horrorem membris Lucr., mihi frigidus horror membra quatit V., vidi … tremulo ramos horrore moveri O., tremulus maestis orietur fletibus horror Pr.; meton. o tem, kar drget povzroča: validi ferri natura et frigidus horror Lucr. trepetajoča mrzlota, Boreae ferus h. Val. Fl. mraz, ruptis e nubibus horror effugit Val. Fl. toča, serrae stridentis acerbus h. Lucr. ostro škrtanje.

2. metaf. groza, zgražanje, strah(ota), prestrašenost, zona: ea res me horrore afficit Pl., qui me horror perfudit Ci., me … saevus circumstetit horror V., armorum ingruit horror V. grozen žvenket, arrectae horrore comae V., horror ingens spectantes perstringit L., me luridus occupat horror O., horror animum subit T., h. multificus Val. Fl., gelidus horror conspecti consulis Sil., incertis lymphata horroribus urbs Stat., exsanguis h. Cl.; horror est z inf.: quod spectare … quoque horror est Plin. strahota je, strašno je, meton. strah, groza = ki (kar) vzbuja strah, grozo: Scipiadas, … Carthaginis horror Lucr., iacet campis Carthaginis horror Sil., qui gentibus horror pergit! Val. Fl., interea patrias saevus venit horror ad aures Val. Fl. strašna vest; occ.
a) sveti strah, spoštovanje, strahospoštovanje: cum perfusus horrore venerabundus adstitissem L., animos horrore imbuerat L., arboribus suus horror inest Lucan., hic numinis ingens h. Val. Fl., nemoris sacer horror Stat.
b) drhteče vznemirjenje veselega občudovanja, — radosti: ibi me … quaedam divina voluptas percipit atque horror Lucr., laetus per artus horror iit Stat.

mèrteba ž (t. mertebe, ar.) dial. stopnja, čast, spoštovanje