Franja

pròverati se -rēm se
1. splezati na: proverati se na brdo
2. splaziti se: on se provere do Save te se preveze u Srijem; Petar se provere kroz Turke

shin [šin]

1. samostalnik
golenica (kost)

shin of beef podkolenica goveda
to break shins sleng izvleči, izvabiti denar

2. neprehodni glagol
plezati, vzpenjati se (up po)
plaziti se (down dol, po)
ameriško peš iti, teči

to shin up a tree plezati na drevo, po drevesu
prehodni glagol
udariti (koga) po golenici; splezati na (kaj)

to shin o.s. z golenico udariti ob (kaj)
to shin round ameriško tekati, dirjati, krevsati okoli

steigen (stieg, gestiegen) Temperatur: vzpenjati se; Preise, Flugzeug, Nebel, Rauch: dvigati se; (höher/größer werden) naraščati; nach unten: spuščati se; auf einen Stuhl, Tisch, aus dem Auto: stopiti na/iz; durchs Fenster: splezati skozi okno; Fest: biti, dogajati se; steigen lassen ein Fest: prirediti; Technik Stahl: rasti; Pferd: vzpenjati se na zadnje noge;
auf: auf die Bremse steigen stopiti na zavoro, pritisniti na zavoro;
in: in die Augen steigen Tränen: zaliti oči; ins Bett steigen zlesti v posteljo; ins Gesicht steigen Blut: udariti v obraz; in die Kleider steigen potegniti (obleko) nase; in den Kopf steigen stopiti v glavo ( tudi figurativ ); in die Nase steigen udariti v nos

subir gor (pri)nesti, dvigniti (se), povzpeti se na, iti gor, splezati na; zvišati; gor priti, gor se peljati; narasti, vzhajati; napredovati (v službi)

subir el alquiler zvišati najemnino
subir el color okrepiti barvo; pretiravati
subir una cuesta povzpeti se na višino (goro)
subir la escalera iti po stopnišču navzgor
subir a un niño en brazos dvigniti otroka v naročje
subir el precio zvišati ceno
la marea sube plima je
el pan ha subido kruh se je podražil
subir y bajar iti gor in dol
el termómetro ha subido termometer se je dvignil
¡suba V.! pridite gor, prosim!
subir trepando splezati na
subir al monte na goro se povzpeti
la cuenta sube a... račun znaša ...
los colores le suben a la cara (fig) zardeva od sramu
subir de precio podražiti se; več ponuditi na dražbi
subirse zlesti na, povzpeti se na

āscēnsiō -ōnis, f (āscendere)

1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje, vzpon, vzhod, hoja: Vulg., Cass., ad hirundinum nidum ascensionem facere Pl. splezati, per graduum ascensionem percurrere Vitr. (o zvezdah); ascensio domini ali Christi ali dominica, tudi ascensio Christi in (ad) caelum Eccl. vnebohod gospodov, Kristusov itd.

2. met.
a) stopnica: ascensiones in corde suo disposuit Vulg.
b) prestol (do katerega se pride po stopnicah): aedificare in caelo ascensionem suam Vulg.

3. pren. (le klas.) vznos, vzlet: oratorum Ci.

āscēnsus (adscēnsus) -ūs, m (āscendere)

1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje: ascensum dare Gallis C. dati priložnost, da splezajo, aliquem ascensu prohibere C. braniti komu, da se vzpenja, Alpium vallum contra Gallorum ascensum obicio Ci. proti poskusu prehoda, ascensu summi fastigia tecti superare V. doplezati, alicui aditum ascensumque difficilem praebere L. otežiti (oteževati), scalis ascensūs temptare L. na več mestih poskušati splezati, in ascensum arduos colles emunire Sen. ph., ascensus siderum Plin. ali scorpionis Vulg. vzhajanje, vzhod, ascensu vincere montes Cl. prekoračiti, iti čez...; s praep.: asc. in Capitolium Ci., Plin., in caelum Eccl. vnebohod (Kristusov); z objektnim gen. (na kaj): Col., Sid., Manlius ab ascensu Capitolii Gallos reppulit Ci.

2. met. (konkr.)
a) vzhod = pot, po kateri se pride ali spleza gor, pot na kaj, dohod, vzpon: in oppidum noluit accedere, quod erit difficili ascensu Ci., qualis esset... in circuitu ascensus, qui cognoscerent, misit C., quos (Haeduos) Caesar... alio ascensu... miserat C., tanto collis ascensu Hirt. ob toliki strmini, animadverso ad saxum ascensu aequo L., arduus alto Tmolus in ascensu O., aedes tribunal habent et ascensum Vitr. vzhode, stopnice.
b) (stroj) vzpenjač, vzdižnik, dvigalo = ascendens machina (gl. āscendō): Vitr.
c) pooseb. Āscēnsus -ī, m Ascenz, bog vzhodov in strmin: Tert.

3. pren.
a) abstr. dospetje, vhod, popetje do česa, na kaj, doseganje česa: ollis (aedilibus) ad honoris amplioris gradum is primus adscensus esto Lex. ap. Ci., asc. in caelum Ci., hic primus est aditus ad popularem iactationem atque ascensus Ci., ut sibi sit ascensus ad civitatem Ci. da bi se povzpel.
b) konkr. dostop, stopnja: in virtute multi sunt ascensus Ci.

cima f

1. vrh:
la cima di un campanile, di un albero vrh zvonika, drevesa
in cima zgoraj
in cima a na, vrh:
essere, trovarsi in cima ai pensieri di qcn. pren. biti komu glavna skrb

2. alpin. vrh:
conquistare una cima povzpeti se, splezati na vrh

3. konec:
da cima a fondo od vrha do tal; od nog do glave; od konca do kraja; popolnoma

4. pog. vrhunski strokovnjak, kapaciteta:
non è una cima, ma tutto sommato è una gran brava persona ni ravno vrhunska kategorija, vendar pa je prav v redu človek
essere una cima in biti v čem odličen
cima di birbante šalj. goljuf, prevarant

5.
cime di rapa bot. repni poganjki

cime [sim] féminin vrh; sleme

la cime des honneurs vrhunec časti
grimper jusqu'à la cime d'un sapin splezati do vrha jelke

cocagne [kɔkanj] féminin

pays masculin de cocagne deveta dežela, dežela izobilja, Indija Koromandija
mât masculin de cocagne spolzek mlaj, na katerega je treba splezati in si sneti razna darila
vie féminin de cocagne brezskrbno življenje

descendre* [dɛsɑ̃drə] verbe intransitif iti dol, peljati se dol; sestopiti; teči nizdol; izstopiti; iti proti jugu; zniževati se, spuščati se, (po)nižati se, (u)padati; chimie usesti se; juridique iti na lice mesta; aéronautique spustiti se na zemljo, pristati; izvirati od; verbe transitif (pri)nesti dol, vzeti dol, spustiti dol, sneti, peljati dol; podreti na tla; marine pluti po vodi nizdol; musique popustiti (strune); familier odstaviti; familier sestreliti, zbiti (na tla)

descendre d'un arbre splezati z drevesa
le baromètre, le thermomètre descend barometer, termometer pada
descendre de cheval razjahati
descendre dans sa conscience izprašati si vest
descendre dans le détail iti v podrobnosti
descendre un escalier iti po stopnicah navzdol
descendre quelqu'un en flammes (figuré) ostro napasti koga
descendre la garde (militaire) zamenjati se na straži, familier umreti
l'homme descend du singe človek izhaja iz opice
descendre à l'hôtel, dans une auberge, chez des amis (na potovanju) nastaniti se v hotelu, v gostilni, pri prijateljih
descendre en latitude (marine) bližati se ekvatorju
descendre en parachute spustiti se na zemljo s padalom
les prix descendent cene padajo
descendre dans la rue iti na ulico, figuré iti demonstrirat
descendre la scène stopiti v ospredje odra
descendre en soi-même vase iti
la police est descendue dans cet hôtel policija je izvršila preiskavo, racijo v tem hotelu
descendre à terre iti na kopno, izkrcati se
descendre d'un ton peti, igrati en ton niže
descendre en ville iti proti mestu
descendre de voiture izstopiti iz avtomobila, z voza
la nuit descend noč se spušča na zemljo
descendre une valise du grenier au rez-de-chaussée prinesti kovček s podstrešja v pritličje
descendez un peu le tableau! spustite tablo malo niže!
j'ai descendu précipitamment les deux étages naglo sem stekel navzdol po stopnicah dveh nadstropij
les gangsters ont descendu trois policiers gangsterji so (s strelnim orožjem) ubili tri policiste
notre chasse a descendu un avion ennemi (militaire) naši lovci so sestrelili sovražnikovo letalo

drevo samostalnik
1. (rastlina) ▸ faPovezane iztočnice: judeževo drevo, iglasto drevo, listopadno drevo, sadno drevo, tropsko drevo

2. (prikaz hierarhije) ▸ faPrikaz drevesa map je v resnici naloga programov za pregled vsebine diskov. ▸ A könyvtárfa ábrázolása valójában a lemezek tartalmát ellenőrző programok feladata.

drevó tree

mlado drevó sapling
božíčno drevó Christmas tree
sadno drevó fruit tree
drevó spoznanja biblija tree of knowledge of good and evil
(že) rodovitno drevó a (mature) fruit-bearing tree
cepiti drevó to graft a tree
podreti, posekati drevó to fell (ali to chop down) a tree
splezati na drevó to climb a tree
tresti drevó to shake a tree
skupina dreves a clump of trees
pognati, spoditi na drevó to tree
pes je prepodil veverico na drevó the dog treed the squirrel
zaradi dreves ne vidi gozda (figurativno) he cannot see the wood for the trees
jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) as the tree is, so is the fruit; like father, like son

drevó arbre moški spol ; (plug) charrue ženski spol

splezati na drevo grimper sur un arbre
cepiti drevo greffer (enter) un arbre
obrez(ov)ati drevo émonder (élaguer, ébrancher, tailler) un arbre
posekati drevo abattre un arbre
tresti drevo secouer un arbre
gozdno drevo arbre forestier
lepotno, okrasno drevo arbre d'ornement (ali d'agrément)
sadno drevo arbre fruitier

drevó (-ésa) n

1. albero:
drevo ozeleni, raste l'albero rinverdisce, cresce
podreti, posekati drevo abbattere, tagliare un albero
splezati na drevo arrampicarsi, montare su un albero
cvetoče, košato drevo albero in fiore, frondoso
bukova, češnjeva drevesa faggi, ciliegi
gozdno drevo albero boschivo
iglasto drevo conifera
listnato drevo latifoglia
okrasno drevo albero ornamentale
sadno drevo albero da frutto
tropsko drevo albero tropicale
zimzeleno drevo albero sempreverde
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. drevo življenja albero della vita
bot. drevo življenja tuia, albero della vita (Thuja occidentalis)
um. drevo življenja arbor vitae
božično drevo albero di Natale
bot. božje drevo albero di Giuda (Cercis siliquastrum)
biol. genealoško drevo albero genealogico
bot. kravje drevo albero del latte (Brosinum galactodendron)
bibl. drevo spoznanja albero della scienza del bene e del male

2. nareč. agr. (plug) aratro

drevó árbol m

božično (novoletno) drevo el árbol de Navidad, árbol de Noel (de año nuevo)
drevo spoznanja el árbol de la ciencia del bien y del mal
okrasno drevo árbol de adorno
gojitelj dreves arboricultor m, arborista m
gojenje dreves arboricultura f
cepiti (obrezati, posekati) drevo injertar (podar, talar ali derribar) un árbol
splezati na drevo subirse (ali trepar) a un árbol
od samih dreves ne vidi gozda está en la aldea y no ve las casas
jabolko ne pade daleč od drevesa el hijo del gato ratones mata; tal palo, tal astilla

échelle [ešɛl] féminin lestev; merilo (pri zemljevidih); lestvica, skala; razdelitev na stop(i)nje; hierarhija; spuščena zanka (v nogavici); pluriel pristanišča (zlasti v Sredozemlju)

à l'échelle po merilu, ustrezno merilu, v pravilnem razmerju
sur une grande, petite échelle v velikem, majhnem merilu
sur une large échelle v veliki meri, v velikem obsegu
à l'échelle communale, nationale v občinskem, državnem merilu
sur toute l'échelle v vsakem oziru
échelle de la carte zemljevidno merilo
échelle de corde lestev iz vrvi
échelle de couleurs barvna skala
échelle d'eau, fluviale vodokàz
échelle d'escalade oblegovalna, naskakovalna lestev
échelle à, d'incendie, de sauvetage požarna, reševalna lestev
échelle logarithmique (logaritmično) računalo
échelle mobile des salaires gibljiva (življenjskim stroškom ustrezna) plačilna lestvica
échelle des pompiers lestev požarne brambe
échelle sociale družbena razvrstitev
appuyer, dresser une échelle contre le mur nasloniti, postaviti lestev ob zid(u)
escalader une échelle splezati po lestvi
être en haut de l'échelle biti na vrhu lestve (tudi figuré)
faire échelle (marine) pristati v vmesnem pristanišču
faire la courte échelle à quelqu'un pomagati komu pri vzpenjanju z oporo na rokah in na ramenih
faire monter quelqu'un à l'échelle (figuré) razjariti koga
monter à l'échelle (figuré) šalo zares vzeti
grimper à l'échelle splezati po lestvi
il n'y a plus qu'à tirer l'échelle (figuré) boljše ne moremo napraviti
si vous ne savez même pas cela, il n'y a plus qu'à tirer l'échelle če še tega ne veste, nima smisla, da nadaljujemo, se vse neha

encaramar povzdigniti; pretiravati; pretirano hvaliti

encaramarse (en un árbol) splezati (na drevo)

hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

2. (sadež) ▸ körteStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.

kvišku empor, hinauf, auf, hoch, in die Höhe (brizgati aufspritzen, dvigati se emporragen, aufragen, iztegniti hochstrecken, vreči emporschleudern, odpeljati hochfahren, auffahren, planiti emporschnellen, hochschnellen, pogledati hochblicken, aufblicken, emporblicken, potegniti emporreißen, privezati hochbinden, splezati hochklettern, spraviti hochbekommen, vreči hochwerfen, hinaufwerfen)
glavo kvišku! Kopf hoch!

léđa s mn. anat. hrbet: pasti kome na leđa; pregovarati, raditi iza leđa; okrenuti kome leđa; svrbe ga leđa; iza božjih leđa = bogu za -ima bogu za hrbtom; pogledati kome u leđa dočakati, da neprijeten človek, gost odide; grbiti leđa pred kim; zbaciti nečiju vlast, koga s leđa; stajati komu iza leđa stati komu za hrbtom, podpirati, podpihovati koga; oderati, oguliti nekome kožu s leđa odreti koga na meh; izvrtati se na leđa poginjati, crkavati; imati široka leđa = biti jakih leđa imeti močno hrbtenico; popeti se nekome na leđa splezati komu na hrbet; dok je leđa, biće i samara dokler človek živi, ima delo