Franja

odváditi désaccoutumer (quelqu'un de quelque chose), déshabituer (quelqu'un de quelque chose), faire perdre à quelqu'un l'habitude de quelque chose, faire passer l'envie de faire quelque chose

odvadil vas bom dolgo spati je vous ferai perdre l'habitude de faire la grasse matinée
odvadil vas bom norčevati se iz mere je vous ferai passer l'envie de vous moquer de moi
odvaditi se se désaccoutumer (de quelque chose), se déshabituer (de quelque chose), perdre (ali abandonner) l'habitude de quelque chose, renoncer à quelque chose, désapprendre yc, se défaire d'une habitude
odvaditi se kajenja, pitja se désaccoutumer (ali se déshabituer) de fumer, de boire
odvadil sem se govoriti francosko j'ai désappris de parler français, j'ai perdu l'habitude de parler français

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

pérnica (-e) f piumino; piumone; coltrice:
pren. spati na pernicah dormire su, fra due guanciali

pižama samostalnik
(oblačilo) ▸ pizsama

pod prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

5. (za izražanje podreditve) sotto:
priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

6. (časovno, 'proti') verso:
priti pod večer venire verso sera

7. sotto:
peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
kopati pod zemljo scavare sottoterra

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
plavati pod vodo nuotare sott'acqua

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
pod Avstrijo sotto l'Austria
pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

7. (za izražanje vzroka) sotto:
opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
pren. biti pod ključem essere in gattabuia
pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
(ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
pod ključem sotto chiave
navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato

podnevi prislov
(čez dan) ▸ nappal, napközbenImagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na borovcih. ▸ Az imágók nappal aktívak, és a fenyőfákon tartózkodnak.Mi poznamo samo svoje delo, ki ga moramo opravljati podnevi in ponoči. ▸ Mi csak a munkánkat ismerjük, amit éjjel-nappal végeznünk kell.
Ponoči sva skupaj študirala, podnevi pa sem delal. ▸ Éjjel együtt tanultunk, napközben pedig dolgoztam.

pól moitié ženski spol , demi moški spol

na pol à (par, de) moitié, à demi; (v sestavljenkah) mi-, semi-, hémi-
pol dneva demi-journée ženski spol
pol ducata demi-douzaine ženski spol
pol kozarca vina demi-verre moški spol de vin
pol kuhan à moitié cuit
pol leta six mois, un semestre
pol litra demi-litre moški spol
pol mesta la moitié de la ville
pol oblečen à moitié vêtu
pol porcije demi-portion ženski spol
pol steklenice demi-bouteille ženski spol, la moitié d'une bouteille
pol stoletja demi-siècle moški spol
pol ure demi-heure ženski spol, demie ženski spol
pol štirih je il est trois heures et demie
na pol pota à mi-chemin, à moitié chemin
na pol se smehljajoč mi-souriant
na pol spati dormir à demi
na pol odpreti entrouvrir
kilogram in pol un kilogramme et demi
leto in pol un an et demi
uro in pol une heure et demie

pólh zoologija dormouse, pl dormice; squirrel mouse, pl mice

spati kot pólh to sleep like a top (ali like a log)

pólh zoologija loir moški spol

spati kot polh dormir comme un loir (ali une marmotte, une souche), dormir à poings fermés

pólh zool lirón m

spati kot polh dormir como un lirón

polodpŕt (-a -o) adj. semiaperto; semichiuso, socchiuso:
spati s polodprtimi usti dormire con la bocca semiaperta
obl. polodprta bluza maglietta, camicetta scollata

posp|ati (-im) spati

1. drug za drugim: nacheinander einschlafen

2. malce: ein wenig schlafen

posteljica samostalnik
1. (majhna postelja, ponavadi za otroka) ▸ kiságy, gyerekágy, babaágyNajprej sta kupila posteljico, potem previjalno mizo. ▸ Előbb kiságyat, utána pelenkázóasztalt vásároltak.
Iz škatle je naredil posteljico in v njo položil ptičko. ▸ Skatulyából csinált ágyikót, és belehelyezte a kismadarat.

2. anatomija (organ) ▸ méhlepény
Vez med plodom in posteljico je popkovnica. ▸ A magzatot és a méhlepényt a köldökzsinór köti össze.
Zdravila, ki jih jemlje mati, lahko prehajajo skozi posteljico in v otrokovo kri. ▸ Az anya által szedett gyógyszerek a méhlepényen keresztül a gyermek vérébe is átjuthatnak.
Psica porodi mladiče z njihovo posteljico navadno v razmaku 15 minut. ▸ A szuka általában 15 perc különbséggel hozza világra a kölyköket a méhlepénnyel együtt.
Sopomenke: placenta
Povezane iztočnice: predležeča posteljica

3. (pri kuhanju) ▸ ágyZrezek specite na žaru, ga zrežite na rezine in postrezite na posteljici iz zelene solate skupaj z omako. ▸ A steaket grillezzük meg, szeleteljük fel és tálaljuk salátaágyon a mártással.
Morske sadeže položite na posteljico iz zdrobljenega ledu. ▸ A tenger gyümölcseit helyezze zúzottjég-ágyra.

4. ponavadi v gradbeništvu (plast peska) ▸ ágy, ágyazat
Izpod korenin so odstranili tudi zemljo in v jarek nasuli pesek (posteljico za plastične cevi komunalnih vodov). ▸ A gyökerek alól is eltávolították a földet, és (a közművezetékek műanyag csöveinek ágyazataként) homokot helyeztek az árokba.
Nato pripravimo posteljico, v katero bomo polagali izbrane delčke mozaika. Običajno je to suha mešanica mivke in peska. ▸ Ezt követően elkészítjük a homokágyat, amelybe belehelyezzük a mozaik darabkáit. Általában ez folyami és bányahomok száraz keveréke.

pravíčen juste, équitable, loyal, droit, probe, intègre, légitime, brave

pravična kritika critique juste
pravičen sodnik juge moški spol équitable
pravična stvar une juste cause, la bonne cause
pravične zahteve prétentions ženski spol množine légitimes (ali justes)
pravično soditi juger avec équité
spati spanje pravičnega dormir du sommeil du juste, dormir d'un sommeil de plomb

pravíčen (-čna -o)

A) adj. giusto, equo, legittimo; debito, buono:
pravičen človek uomo giusto
pravična najemnina equo canone
pravična kazen giusta punizione
boriti se za pravično stvar battersi per una buona causa
PREGOVORI:
en krivičen vinar deset pravičnih sne roba rubata non fa profitto

B) pravíčni (-ega) m il giusto:
spati spanje pravičnega dormire il sonno del giusto

pravičn|i moški spol (-ega) der Gerechte (ein -r)
spanje pravičnega Schlaf des Gerechten (spati schlafen), (nedejavnost) der Dornröschenschlaf

prekinit|ev ženski spol (-ve …) die Unterbrechung; (premor) die Pause (snemanja Drehpause, poletna Sommerpause, oddajanja die Sendepause); (mirovanje) die Aussetzung; v odnosih ipd.: der Bruch, der Abbruch; napajanja, dobavljanja energije, vode: der Versorgungsausfall; napeljav ipd.: die Durchtrennung (von Leitungen), (pretrg) der [Riß] Riss (vodnika der [Seilriß] Seilriss); ognja: vojska die Waffenruhe; programa: die Programmunterbrechung; vožnje: Fahrtunterbrechung; obratovanja: (ustavitev) die Einstellung, die Stilllegung
s prekinitvami tehnika unstetig, in Absätzen
brez prekinitve in einem (weg), pausenlos, bruchlos, unterbrechungslos, durch-
(spati durchschlafen, šivati durchnähen, voziti durchfahren, leteti durchfliegen)

preráhlo adv. troppo leggermente:
prerahlo spati avere un sonno molto leggero

pri at, by, beside; in; with

tik pri close to (by), (blizu) near, at hand, about
pri nas in our house, at our place
pri meni (v žepu) on me, about me
pri bogu! by the Lord!
pri kozarcu vina over a glass of wine
pri prvi priložnosti at the first oportunity
pri dobrem zdravju in good health
pri tem vremenu in this weather
pri mojem stricu (doma) at my uncle's
pri peku at the baker's
pri roki at hand; (na pismu)
pri Brown c/o Brown
pri sveči by candle-light
pri moji časti upon my honour
pri večerji at dinner
pri delu at work
pri kom? with whom?, in whose house?
pri moji duši upon my soul
pri oknu at (ali near) the window
pri tej priložnosti on this occasion
pri kaminu by the fireplace
pri mojem prihodu (moji vrnitvi) on my arrival (return)
pri ugodnem vremenu if the weather permits
pri vsem tem... for all that, notwithstanding
zelo priljubljen pri very popular with
bitka pri Verdunu the battle of Verdun
to je navada pri Italijanih it is a habit with (ali among) the Italians
pri vsem svojem bogastvu ni srečen despite all his riches he is not happy
mati je pri dobrem zdravju Mother is in good health
ne vem, pri čem sem I don't know what the matter is
on ni pri pravi pameti he is not in his right senses
imaš kaj denarja pri sebi? have you any money on you?
nimam drobiža pri sebi I have no change on me
naročiti pri to order from
ostal bo pet dni pri nas he will stay five days with us
deset dni smo preživeli pri njih we spent ten days with them
pri kom služiš? in whose service are you?
pri kom stanujete? where (ali with whom) are you staying?
spati pri odprtem oknu to sleep with the window open
pri kom se učite nemščine? with whom do you take German lessons?
utonil je pri kopanju he was drowned while bathing
vztrajati pri... to stick to...

pròst libre, franc ; (oproščen, izvzet) exempt ; (neodvisen) indépendant ; (brezplačen) gratuit ; (soba, sedež) libre ; (službeno mesto) vacant ; (poštnine) franc de port, affranchi, franco ; (preprost) simple, ordinaire, vulgaire

na prostem en plein air, en pleine nature, en rase campagne
prosti čas temps moški spol libre, loisir moški spol, heures ženski spol množine de loisir (ali de liberté), moments perdus
prost dan, popoldan jour moški spol, après-midi moški spol libre (ali de congé)
prost dostop libre accès
s prostim očesom à l'œil nu
prost prevod traduction ženski spol libre
prosta soba chambre ženski spol à louer (ali libre)
proste vaje exercices moški spol množine d'assouplissement (du corps)
vstop prost entrée ženski spol libre
prosta vstopnica (za predstavo) billet gratuit (ali de faveur), carte ženski spol d'entrée gratuite
prosta vozovnica (železnica) carte de circulation gratuite
prosta vožnja voyage moški spol (ali parcours moški spol) gratuit
imeti prosto (služabnik) avoir son jour de sortie, (vojak) avoir une permission
imeti proste roke avoir les mains libres, avoir le champ libre, avoir les coudées franches, avoir carte blanche
spati na prostem dormir (ali coucher) à la belle étoile
ali je to mesto prosto? cette place est-elle libre?