ráhel (mehek) blando; suave; ligero; tierno ; (kruh) esponjoso; suelto ; (zemlja) movedizo; delicado; fino
rahel dvom ligera duda f
rahel sum vaga sospecha f
rahlo zdravje salud f delicada
rahel veter viento m suave
z rahlim korakom con paso quedo
z rahlim glasom en voz baja
imeti rahlo spanje tener el sueño ligero
Zadetki iskanja
- sen [ə] moški spol (sna, ni množine) (spanje) der Schlaf; (sanje) der Traum
Sen kresne noči Mittsommernachtstraum
življenjski sen der Lebenstraum
hoditi v snu nachtwandeln
hoja v snu medicina das Nachtwandeln - smŕten (-tna -o) adj.
1. della morte, mortale, letale, esiziale, micidiale, capitale, fatale;
kačji pik je lahko smrten il morso della vipera può essere letale
smrtna rana ferita mortale
smrtni sovražnik nemico mortale
smrtna kazen pena capitale
2. (umrljiv) mortale:
vsi smo smrtni tutti siamo mortali
3. pren. mortale, di tomba:
smrtno sovraštvo odio mortale
smrtna tišina silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ležati na smrtni postelji agonizzare
spati smrtno spanje essere morti
smrtna obsodba condanna a morte
rel. smrtni greh peccato mortale, capitale
šport. smrtni skok salto mortale
šport. smrtni zavoj spirale della morte
zool. smrtni sel nunzio della morte (Blaps mortisaga) - smŕten de muerte, mortal; fatal, mortífero, deletéreo
smrten primer muerte f
smrtni primeri fallecimientos m pl, defunciones f pl (zlasti v statistikah)
smrtna bledica palidez f cadavérica
smrtna celica cámara f de ejecución
smrtni greh (rel) pecado m mortal
smrtni boj agonía f, último trance m
smrtno hropenje estertor m de la agonía
smrtna kazen pena f capital, pena de muerte
smrtne muke angustias f pl mortales
smrtna nevarnost peligro m de muerte
rešiti koga iz smrtne nevarnosti salvar la vida a alg
smrtno oznanilo (v časopisu) esquela f de defunción; (s pismom) esquela mortuoria
smrtna obsodba sentencia f de muerte
smrtni padec caída f mortal
smrtna postelja lecho m de muerte
smrtna rana herida f mortal
smrtno sovraštvo odio m mortal
smrtno spanje sueño m de muerte
smrtni strah angustias f pl mortales
prestajati smrtni strah pasar angustias mortales, estar con el alma en un hilo
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora f
smrtni udarec golpe m mortal; (milostni) golpe m de gracia
smrtni vzrok causa f de la muerte
smrtni žarki rayos m pl mortíferos - spalnica samostalnik
1. (prostor za spanje) ▸ hálószoba, hálóločeni spalnici ▸ külön hálószobaprostorna spalnica ▸ tágas hálószobazakonska spalnica ▸ hitvesi hálószobafantovska spalnica ▸ fiú hálószobadvoposteljna spalnica ▸ kétágyas hálószobapodstrešna spalnica ▸ tetőtéri hálószobaopremljena spalnica ▸ berendezett hálószobaspalnica staršev ▸ szülői hálószobapostelja v spalnici ▸ hálószobaágypohištvo v spalnici ▸ hálószobabútorvrata spalnice ▸ hálószobaajtóspati v spalnici ▸ hálószobában alszikležati v spalnici ▸ hálószobában fekszikopremiti spalnico ▸ hálószobát berendezProstor so razdelili na bivanjski prostor, spalnico in kopalnico. ▸ A teret egy nappalira, egy hálószobára és egy fürdőszobára osztották fel.
2. (pohištvo) ▸ hálószobabútorprodati spalnico ▸ hálószobabútort eladpodariti spalnico ▸ hálószobabútort elajándékozkupiti spalnico ▸ hálószobabútort veszV neki trgovini s pohištvom sva z ženo pred kratkim kupila spalnico. ▸ A feleségemmel nemrég vettünk egy hálószobabútort egy bútorüzletben. - spati (spim) zaspati schlafen; rahlo: schlummern (brez prekinitve durchschlafen, naprej weiterschlafen), v nekurjeni sobi: kalt schlafen, stoje: im Stehen schlafen, z odprtimi očmi: mit offenen Augen schlafen
dobro/slabo spati ein guter/schlechter Schläfer sein
dolgo spati ein Langschläfer sein
spati kot kamen/polh schlafen wie ein Stein/Klotz/Murmeltier/Toter
pustiti spati koga (jemanden) schlafen lassen
redno spati po kosilu Mittagsschlaf halten
živalstvo, zoologija spati zimsko spanje Winterschlaf halten
iti spat schlafengehen, sich schlafen legen, zu Bett gehen, sich zu Bett legen
iti s kurami spat mit den Hühnern zu Bett gehen
ko greš/grem spat beim Zubettgehen, beim Schlafengehen
preden greš/grem spat vor dem Schlafengehen
dati spat otroka: zu Bett bringen
figurativno spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
spati s kom schlafen mit
figurativno kakor si boš postlal, tako boš spal wie man sich bettet, so liegt man - spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant
spáti oblečen to sleep with one's clothes on
spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
spáti zimsko spanje to hibernate
spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
to mi ne da spáti it keeps me awake at night
nisem mogel spáti I hardly slept a wink
hoditi zgodaj spat to retire early
ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie - spáti (spím)
A) imperf.
1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.
2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano
3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra
4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori
5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli
B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno - tolšča samostalnik
1. (podkožna maščoba) ▸ háj, zsír, zsiradékodvečna tolšča ▸ felesleges hájPo uspešno končanem postu boste ugotovili, da ste izgubili nekaj odvečne tolšče. ▸ A böjt sikeres befejezése után azt fogja tapasztalni, hogy a felesleges zsír egy részétől megszabadult.podkožna tolšča ▸ bőr alatti zsírzimska tolšča ▸ téli hájNa tem območju je veliko število grizlijev, ki nabirajo svojo zimsko tolščo z lovljenjem rib. ▸ A terület nagyszámú grizzlynek ad otthont, amelyek a téli hájukat halfogással szerzik.tolšča se nabere ▸ háj felgyülemliknabirati si tolščo ▸ hájat növesztJeseni, ko si polhi nabirajo tolščo za zimsko spanje, so do vratu zaposleni z iskanjem hrane. ▸ Ősszel, amikor a pelék a téli álmuk előtt hájat növesztenek, teljesen el vannak foglalva a táplálék keresésével.plast tolšče ▸ hájrétegkoličina tolšče ▸ háj mennyisége, zsírtartalmaDebelost, čezmerna količina tolšče na telesu, je med najpogostejšimi boleznimi našega časa. ▸ Az elhízás, azaz a test túlzott zsírtartalma korunk egyik leggyakoribb betegsége.zaloga tolšče ▸ zsírtartalékdelfinova tolšča ▸ delfinzsírkitova tolšča ▸ bálnazsírkravja tolšča ▸ tehénzsír
2. (mlečna maščoba) ▸ tejzsírmlečna tolšča ▸ tejzsírtolšča v mleku ▸ tejzsírvsebovati tolščo ▸ tejzsírt tartalmazvsebnost tolšče ▸ tejzsírtartalomkoličina tolšče ▸ tejzsír mennyiségeKapljice tolšče v kozjem mleku so manjše, zato je lažje prebavljivo. ▸ A kecsketej könnyebben emészthető, mivel a benne lévő zsírcseppek kisebbek. - tróbiti to trumpet; to blow (ali to sound) a trumpet
tróbiti alarm to sound an alarm
tróbiti za juriš to sound the charge
tróbiti za nočni počitek, spanje vojska to sound the retreat, ZDA to play taps
tróbiti k umiku to sound the (oziroma a) retreat
vedno v isti rog trobi (figurativno) he's always singing the same old tune (ali humoristično the tune the old cow died of)
tróbiti komu na ušesa to din into someone's ears - ugrézati se (-am se) | ugrézniti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. sprofondare, franare, smottare; cedere, affossarsi:
tla se ugrezajo il terreno sta cedendo, si sta affossando
kolesa voza se ugrezajo v blato le ruote del carro sprofondano nel fango
2. pren. sprofondare; impantanarsi:
ugrezniti se v spanje sprofondare nel sonno
ugrezati se v dolgove impantanarsi in un mare di debiti - zatoníti (-tónem) perf.
1. tramontare, calare (del sole)
2. finire
3. perdersi, sparire:
zatoniti v noč sparire nella notte
4. cadere, piombare; sprofondare:
zatoniti v spanje sprofondare nel sonno
zatoniti v obup piombare nella disperazione
zatoniti v pozabo cadere in dimenticanza, nel dimenticatoio - zazíbati to rock; to cradle
zazíbati otroka v spanje to rock a child to sleep
potres je zazibal tla an earthquake shook the ground
zazíbati se v upanje, da... to comfort oneself with (ali to find comfort in) the hope that...
zaziban v varnosti lulled by a sense of security - zdràv sano; bien de salud; con buena salud ; (koristen zdravju) salubre, saludable ; (zdravilen) salutífero
zdrav kot riba v vodi sano como un roble; más sano que una manzana
duševno zdrav sano de espíritu
čil in zdrav sano y salvo
zdrava pamet el buen sentido, el sentido común
zdrava prehrana alimentación f sana
zdravo spanje un sueño profundo
zdravi zobje dientes m pl sanos
zdrav zrak aire m sano
biti zdrav estar bien de salud
videti si zdrav tienes buen aspecto, fam tienes buena cara
ostanite zdravi! ¡que usted siga bien!, ¡tenga usted mucha salud! - zdrávje (-a) n salute:
paziti na zdravje, skrbeti za zdravje aver cura della salute
ohraniti si zdravje do pozne starosti conservarsi sani fino a tarda età
uničevati, zapravljati si zdravje guastarsi, rovinarsi la salute
pokati od zdravja sprizzare salute da tutti i pori, essere il ritratto della salute
piti, trčiti na zdravje bere, brindare alla salute
na zdravje! salute!, alla salute!, salve!, evviva!
rel. dušno zdravje la salute dell'anima, spirituale
industrija ogroža zdravje gozdov l'industria minaccia la salute dei boschi
dobro spanje je pol zdravja il sonno è salutare
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - zímski winter(-); (vreme) wintry; (arhaično) hibernal
zímski šport(i pl) winter sports pl
zímski športnik winter sportsman
zímsko športno področje winter sports region
zímsko športno središče winter sports centre
zímski čas winter time
zímsko jabolko winter apple
zímska obleka winter clothes pl, winter garments pl, winter dress
zímski plašč winter overcoat pl
zímska oprema winter equipment
zímska pomoč winter relief work
zímska razprodaja winter clearance sale
zímska pravljica winter's tale
zímski semester winter semester
zímsko spanje winter sleep, hibernation
zímsko sadje winter fruit
zímska sezona winter season
zímski sončni obrat winter solstice
zímski večer winter evening
zímski vrt winter garden, conservatory
zímsko vreme wintry weather
zímska zaloga winter stock
zímske zabave winter amusements pl winter pastimes pl
zímsko zdravilišče winter health-resort - zímski d'hiver, de l'hiver, hivernal
zimski dan jour moški spol (ali journéef) d'hiver
zimsko jabolko pomme ženski spol d'hiver
zimski mraz froid moški spol d'hiver
zimska olimpiada (olimpijske igre) olympiade ženski spol (jeux moški spol množine olympiques) d'hiver
zimski plašč manteau moški spol d'hiver
zimsko spanje (zoologija) sommeil hivernal (ali hibernal, hiémal), hibernation ženski spol
zimski šport sports moški spol množine d'hiver
zimski vozni red horaire moški spol d'hiver
zimska zaloga (ozimnica) provision(s)
f(pl) pour l'hiver
zimsko zdravilišče station ženski spol hivernale (ali d'hiver) - zímski (-a -o) adj. d'inverno, invernale:
mrzel zimski dan una fredda giornata invernale
zimska obleka abiti invernali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. zimska kolobarnica tricoloma (Tricholoma portentosum)
zimska oblačila abiti invernali
šport. zimska olimpijada olimpiadi invernali
zimska pomoč soccorso invernale
zimska pozeba distruzione invernale (delle piante)
zimska raca anitra invernale (Clangula hiemalis)
gastr. zimska salama salame misto
gozd. zimska sečnja abbattuta invernale
avt. zimske gume pneumatici invernali
šol. zimski semester semestre invernale
astr. zimski sončni obrat solstizio d'inverno
šport. zimski športi sport invernali
vrtn. zimski vrt giardino d'inverno
zool. zimsko spanje letargo - zímski de invierno; invernal; invernizo
zimski čas (dan, sadje, žito, vrt) hora f (día m, fruta f, cereales, jardín m) de invierno
zimski večer (semester, solsticij, šport, vozni red) tarde f ozir. noche f (semestre m, solsticio m, deporte m, horario m) de invierno
zimski plašč (dlaka, rokavice) abrigo m (pelaje m, guantes m pl) de invierno
zimsko jabolko manzana f inverniza
zimski mraz frío m invernal (ali del invierno)
zimska rastlina planta f invernal
zimsko spanje letargo m invernal; hibernación f
zimska obleka traje m (ali vestido m) de invierno
zimsko vreme tiempo m invernal (ali invernizo ali de invierno)
zimska poljska dela labores f pl otoñales
zimska zaloga (ozimnica) provisiones f pl para el invierno
zimski športni center centro m de deportes de invierno
zimska olimpiada (olimpijske igre) olimpíada f (juegos m pl olímpicos) de invierno - zímski -a -o prid. de iarnă, iernatic; hibernal
□ zimsko spanje somn hibernal