Franja

Zadetki iskanja

  • kompetenčn|i [é] (-a, -o) Kompetenz- (spor die Kompetenzstreitigkeit, der Kompetenzkonflikt)
  • kubanska kriza stalna zveza
    zgodovina (politični spor) ▸ kubai válság
    Sopomenke: kubanska raketna kriza
  • kubanska raketna kriza stalna zveza
    zgodovina (politični spor) ▸ kubai rakétaválság
    Sopomenke: kubanska kriza
  • mêjen fronterizo; limítrofe

    mejna cona (postaja, mesto, področje) zona f (estación f, ciudad f, región f) fronteriza
    mejni incident incidente m en la frontera
    mejna carinska kontrola revisión f de aduanas
    mejna črta línea f fronteriza, linea divisoria
    mejni kamen mojón m, hito m
    mejna kršitev violación f de frontera
    mejni konflikt conflicto m de fronteras
    mejno prebivalstvo población f (de la zona) fronteriza
    mejna policija policía f de fronteras
    mejna reka río m fronterizo (ali limítrofe)
    mejni sosed vecino m
    mejni spor litigio m de fronteras
    mejni promet tráfico m en la frontera
    mejni stražar guardia m fronterizo, (v Španiji) carabinero m
    mejne utrdbe fortificaciones f pl de la frontera
    mejni zid (stena) pared f (muro m) común
  • míren tranquille, calme, silencieux, paisible, pacifique

    v mirnem času en temps de paix
    mirna četrt quartier silencieux (ali tranquille)
    mirno morje mer ženski spol calme
    obdržati mirno kri garder (ali conserver) son sang-froid
    le mirno! du calme!, doucement!, familiarno tout doux!, piano!
    mirna vest la conscience tranquille
    mirno spati dormir d'un bon sommeil (ali familiarno sur ses deux oreilles)
    spor mirno poravnati régler (ali arranger, apaiser) un conflit (ali une querelle, un différend) pacifiquement
    lahko mirno rečemo, da on peut dire, sans crainte de se tromper, que
    to lahko mirno narediš tu peux le faire tranquillement (ali sans crainte, sans hésitation)
  • načel|en [ê] (-na, -no)

    1. (v načelu) prinzipiell; grundsätzlich

    2. (o načelih) Grundsatz-, Prinzipien- (spor der Prinzipienstreit, izjava die Grundsatzerklärung, odločitev die Grundsatzentscheidung, razprava die Grundsatzdebatte)

    3. (principialen) prinzipiell; von Grundsätzen, mit Grundsätzen; (trden) prinzipienfest; (zvest načelom) prinzipientreu
  • načel|o1 [ê] srednji spol (-a …)

    1. (princip) (tudi fizika) das Prinzip
    temeljno načelo das Grundprinzip
    nasprotno načelo das Gegenprinzip
    v načelu grundsätzlich, prinzipiell
    spor o načelih der Prinzipienstreit

    2. fizika ipd. das -prinzip (abstrakcijsko Abstraktionsprinzip, enumeracijsko Enumerationsprinzip, relativnosti Relativitätsprinzip)
    načelo ekvivalentnosti fizika das Äquivalenzprinzip
    (Heisenbergovo) načelo nedoločenosti fizika (Heisenbergsche) Unschärferelation, die Unbestimmtheitsrelation
  • najemn|i [é] (-a, -o) Miet- (spor die Mietstreitigkeit, vozilo der Mietwagen, pravo das Mietrecht); ➞ → najemna pogodba, najemno razmerje, najemno stanovanje
  • naráva (-e) f

    1. natura:
    zakoni narave le leggi della natura
    človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
    neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
    divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
    ljubitelj narave amante della natura

    2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
    prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
    vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica

    3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
    po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
    mirna narava un temperamento calmo

    4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
    biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. plačati v naravi pagare in natura
    filozofija narave filosofia della natura
    šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
    v naravi, po naravnem redu in natura
    filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
    um. upodobitev po naravi disegno dal vero
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio
  • neréšen (-a -o) adj. irrisolto, insoluto, indeciso; non salvato; impregiudicato; jur. vertente:
    nerešeni spor lite vertente
    problem ostaja nerešen il problema resta impregiudicato
  • oróžje arme ženski spol , armes ženski spol množine , armement moški spol

    avtomatsko, brzostrelno, hladno orožje arme automatique, à tir rapide, blanche (ali muette)
    artilerijsko, protiletalsko, protitankovsko orožje arme d'artillerie, antiaérienne, antichar
    atomsko, jedrsko, kemično orožje arme atomique, nucléaire, chimique
    klasičo orožje arme classique
    lahko, težko orožje arme légère, lourde
    lovsko, športno orožje arme de chasse, de sport
    moč orožja la force des armes
    napadalno, obrambno orožje arme offensive, défensive
    ognjeno orožje arme à feu
    ročno orožje arme portative
    strelno orožje arme à feu
    rezilno, suvalno orožje arme de taille, d'estoc
    tajno orožje arme secrète
    ideološko, politično, psihološko orožje arme idéologique, politique, psychologique
    brez orožja sans armes, désarmé
    z orožjem (s silo) par les armes
    dobava, izdelava orožja fourniture ženski spol, fabrication ženski spol d'armement
    klic k orožju appel moški spol aux armes
    k orožju! aux armes!
    nedovoljena posest orožja port moški spol d'armes illicite
    orožje in strelivo armes et munitions
    pozdrav z orožjem! présentez armes!
    rožljanje z orožjem cliquetis moški spol d'armes
    tovariš v orožju frére moški spol (ali compagnon) d'armes (ali de combat)
    spopad, upor z orožjem combat moški spol, soulèvement moški spol à main armée
    skladišče orožja dépôt moški spol d'armes, arsenal moški spol
    stenska zbirka orožja panoplie ženski spol
    trgovina z orožjem commerce moški spol d'armes, armurerie ženski spol
    zbirka orožja collection ženski spol d'armes
    dvorezno orožje (figurativno) arme à double tranchant
    biti pod orožjem être sous les armes, être sur le pied de guerre
    izdelovati, kovati orožje fabriquer, forger des armes
    manipulirati z orožjem manier une arme
    nameriti, usmeriti orožje braquer, diriger, pointer une arme sur
    napasti z orožjem v roki attaquer, les armes à la main
    obrniti orožje proti komu tourner les armes contre quelqu'un
    odvzeti komu orožje désarmer quelqu'un
    odložiti (ali položiti) orožje déposer (ali mettre bas, rendre) les armes, capituler
    poklicati pod orožje appeler aux armes (ali sous les drapeaux)
    pozdraviti z orožjem présenter les armes
    pozvati k orožju appeler aux armes
    prijeti (zgrabiti) za orožje prendre les armes
    rožljati (žvenketati) z orožjem cliqueter, faire cliqueter les armes
    trobiti k orožju sonner aux armes
    urediti spor z orožjem régler un différend par les armes
    uriti se v ravnanju z orožjem s'exercer dans le maniement des armes
    zateči se k orožju recourir aux armes
    potolči koga z njegovim lastnim orožjem (figurativno) battre quelqu'un avec ses propres armes, rétorquer les arguments de quelqu'un
  • ostrína tranchant moški spol , taillant moški spol , fil moški spol ; figurativno acuité ženski spol , finesse moški spol ; figurativno sévérité ženski spol , rigueur ženski spol , violence ženski spol ; (kritike, satire) mordant moški spol

    ostrina britve fil d'un rasoir
    ostrina duha pénétration ženski spol
    ostrina noža, škarij tranchant d'un couteau, d'une paire de ciseaux
    ostrina krize, problema acuité d'une crise, d'un probléme
    ostrina sklepanja rigueur d'un raisonnement
    ostrina slike (fotografija) netteté ženski spol d'une photo
    ostrina sluha acuité visuelle, coup moški spol d'œil juste
    spor gre na ostrino le différend tourne à la violence
  • pogájanje négociation ženski spol , pourparlers moški spol množine

    mirovna pogajanja négociations (ali pourparlers) de paix
    spuščati se v pogajanje entrer en négociation (ali en pourparlers)
    urediti spor s pogajanji régler un conflit par voie de négociation
    začeti pogajanja engager (ali entamer) des négociations, engager (ali entrer) en pourparlers
  • pokopati1 (pokópljem) pokopavati

    1. mrliča: beisetzen, bestatten, zu Grabe tragen

    2. (zakopati) begraben (tudi figurativno upe, spor); figurativno načrte ipd.: über den Haufen werfen

    3. figurativno (onemogočiti) zunichte machen
  • poravnáti (tla, zemljo) to level, to plane, to flatten, to even; figurativno to arrange, to settle, to balance; (ukrivljeno) to straighten; (pomiriti) to conciliate, to compose; (izenačiti) to equalize; (škodo) to compensate

    poravnáti spor to settle a quarrel, to make up
    poravnáti dolg to settle (to square) a debt
    poravnáti zadevo to straighten a matter out
    vse je poravnano med nama we're quits
    poravnáti komu škodo za kaj to make it up to someone
    morali so mi poravnáti škodo they had to make it up to me
    poravnáti se to make an arrangement (z with), to come to an arrangement
  • poravnáti aplanir, niveler, égaliser; arranger, mettre en ordre ; (spor) rajuster ; (zadevo, prepir) (r)accommoder, accorder, mettre d'accord, concilier ; (plačati) payer, acquitter, régler, solder

    poravnati se (spraviti se) en venir à un accommodement, s'accorder, se mettre d'accord, composer, transiger, capituler
    poravnati dolg régler une dette, s'acquitter (ali s'exonérer) d'une dette
    poravnati prepir, spor régler une querelle, un litige
    poravnati račun régler un compte (ali un mémoire), (v gostilni) régler l'addition
    poravnati spor zlepa régler un différend à l'amiable
    poravnati škodo régler (ali réparer) un dommage, dédommager quelqu'un de quelque chose
    poravnati se s svojimi nasprotniki, upniki composer (ali s'arranger) avec ses adversaires, ses créanciers
    skušati se zlepa poravnati parlementer
    ki se da zlepa poravnati accommodable, arrangeable
  • poravnáti (-ám) | poravnávati (-am) perf., imperf.

    1. spianare; ekst. aggiustare, raddrizzare:
    poravnati tla, zemljo spianare il terreno
    poravnati z grabljami rastrellare
    tekst. poravnati volnena vlakna sfeltrare

    2. allineare

    3. pagare, liquidare, saldare, risarcire:
    poravnati dolg pagare, saldare un debito

    4. appianare, comporre, riparare, accomodare, riconciliare:
    poravnati spor comporre una lite
    poravnati krivico riparare un torto
  • povòd (-óda) m motivo, movente, occasione, cagione, pretesto, materia; ansa; ekst. addentellato:
    povod za zločin il movente del delitto
    pren. povod za vojno, za spor casus belli
    žalitev je povod za nove žalitve un'offesa è causa di nuove offese
    dati povod za opravljanje dare pretesto alla maldicenza
    iskati povod za opravičilo cercare un appiglio per giustificarsi
    dati povod za sumničenje dare materia a sospetti
    dati tehten povod dare, fornire un valido pretesto
  • pravd|a1 ženski spol (-e …) pravo der Zivilrechtsweg, der [Zivilprozeß] Zivilprozess, die Rechtsstreitigkeit; (spor) der Streitfall
    vzorčna pravda der [Musterprozeß] Musterprozess
    vodenje pravde die [Prozeßführung] Prozessführung
    visečnost pravde die Rechtshängigkeit, Rechtsanhängigkeit, Streitanhängigkeit
    zavlačevanje pravde die [Prozeßverschleppung] Prozessverschleppung
    s pravdo im Zivilrechtswege
    napotiti na pravdo auf den Zivilrechtsweg verweisen
  • práven juridical, legal, law; judicial

    právni lek legal redress
    právna oseba artificial person, corporate body, body corporate, corporation
    právni postopek legal proceedings pl, legal procedure
    právna pomoč (za reveže) legal aid
    právni svetovalec legal adviser
    právni spor legal contest (ali dispute)