coruja ženski spol sova uharica, vir
duc [dük] masculin vojvoda; sova uharica; vieilli luksusna kočija
grand duc velika uharica, vir
moyen, petit duc gozdna, mala (pritlikava) uharica
eulenähnlich podoben sovi; kot sova
eulenäugig ki ima oči kot sova, sovjeok
fresaie [frəzɛ] féminin pegasta sova
Habichtskauz, der, Tierkunde uralska sova
Höhleneule, die, Tierkunde kunčja sova
howlet [háulit] samostalnik
majhna ali mlada sova
kozáča ž
1. koza, domaća životinja
2. zool. uralska sova, Strix uralensis
ōtus -ī, m (gr. ὠτός ali ὦτος) mala ali rogata sova (Strix otus Linn.): Plin.
owlet [áulit] samostalnik
zoologija majhna ali mlada sova
owlish [áuliš] pridevnik (owlishly prislov)
ko sova; komično dostojanstven, neumen
parra -ae, f (iz *par(e)sā; prim. gr. ψάρ škorec, umbr. parfam, parfa = parram, got. sparwa = stvnem. sparo = nem. Sperling vrabec) neka s svojim krikom nesrečo naznajoča ptica, morda pegasta sova ali zelena žolna: Pl., H., Plin., Petr., Prud., Fest.; kot priimek, npr. Pantuleius Parra Pantulej Para: Varr.
Schleiereule, die, Tierkunde pegasta sova
Schnee-Eule, die, Tierkunde snežna sova
sȍvica ž, sòvić m sovica, mlada sova
sovùljaga ž
1. sovuljaga buljooka zool. velika uharica
2. ekspr. velika, stara sova: da i nema sovuljaga na svijetu, i opet bi ljudi umirali
3. slabš. hudobna ženska: ova stara pokvarena sovuljaga još ih tuče šibama
Waldkauz, der, Tierkunde lesna sova
āles -itis (āla in it od glag. ire; ales torej = „krilohodec“)
I. kot adj.
1. krilat: ales avis Ci. (Arat.) o ozvezdju, angues alites Pac. ap. Ci., illo Pacuviano invehens alitum anguium curru Ci., ales serpens H., al. currus Sen. tr. voz, ki ga vlečejo krilati zmaji, deus ales (= Mercurius) O., Stat., al. Auster (kot bog vetra) V., al. Aëllo O., al. Pegasus H. = equus ales O., puer ales H. krilati deček = Amor, Fama ales Ci.
2. pesn. pren. hiter, uren, bežen: passu volat alite virgo O., alite plantā Sil., ales plumbum Sil., al. imago Sil. bežna sanjska podoba, arundo (puščica) Prud., velocitas Amm. zelo velika, silna.
II. kot subst. āles -itis, f, le pri pesnikih tudi m
1. (velika) ptica, ptič (ponavadi le pesn. in v poklas. prozi): Varr., Lucr., Mart., Iovis ales V., O. orel, al. Iunonia O. pav, Palladis al. O. sova, nec Tityi iecur relinquit ales H. jastreb, Phoebēius al. O. krokar, Daulias al. O. slavec, al. sacer V. = ἱέραξ, kragulj (preroška ptica), Chaonis al. O. ali al. exterrita V. ali al. Cythereïa Sil. golob, Phasidis al. Stat. fazan, al. imitatrix O. papiga, cristatus al. ali lucis praenuntius ales O. petelin, vasta al. Cl. noj, Caystrius al. O. ali canorus albus al. H. labod pevec, prim.: album mutor in alitem H., od tod pren.: Varius Maeonii carminis ales H. pevec s Homerjevim poletom; alites matutinae Pr., alites villaticae Plin. prihišna perjad, cuculus ales temporaria Plin. ptica selivka.
2. (v avgurskem jeziku) preroška ptica (alites so naznanjale prihodnost z letom, oscines s svojim petjem): L. idr., huc tum illuc volent alites, tum a dextra tum a sinistra parte canant oscines Ci., aves quaedam et alites et oscines, ut nostri augures appellant, rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci.; od tod
3. met. (preroško) znamenje, predznamenje: bonā ali secundā alite H., Cat., malā ali lugubri alite H., potiore alite H.
4. (o krilatih božanstvih in drugih mitoloških bitjih) krilatec: Tegeaticus al. ali impiger al. Stat. ali Cyllenius al. Cl. = Mercurius, aureus al. Stat. = Perseus.
Opomba: Abl. sg. adj. -e, pesn. -ī, abl. sg. subst. -e, gen. pl. alitum, pesn. v raztegnjeni, po u-jevski sklanjatvi narejeni obliki ālituum: V., Lucr., Stat.; neutr. pl. ni.