Franja

fleuve [flœv] masculin velika reka, veletok

un fleuve de boue velika količina blata
des fleuves de larmes potoki solza

flood¹ [flʌd] samostalnik
poplava, potop, plima, valovi, ploha
figurativno obilje
poetično morje, reka

the Flood vesoljski potop
the tide is at the flood plima je na višku, voda narašča
flood and field morje in kopno
to come in a flood biti zelo številen
flood of tears potok solza
to be in floods of tears topiti se v solzah
flood of words ploha besed, puhlo besedovanje

flot [flo] masculin val; velika količina

flot humain, de gens, de sang reka ljudi, krvi
flots de fumée valovi dima
à flots v veliki količini
à grands, longs flots (figuré) v potokih
verser des flots de larmes točiti potoke solza
être à flot (marine) plavati; figuré biti pri denarju, imeti denar
mettre du bois à flot splavariti les
remettre à flot zopet splaviti, figuré pomagati komu zopet na noge

imber, imbris, abl. -ī, (redk.) -e, m (gr. ὄμβρος) gen. pl. -ium

1. naliv, ploha, hudourni dež, dež (sploh): Sen. rh., Mel. idr., cadunt largi resolutis nubibus imbres O., ruit aethere imber aqua V., effusi imbres V., caeruleus supra caput adstitit imber V. „nevihta“; potem: erat hiems summa, imber maximus Ci. viharno vreme, imbri frumentum corrumpitur in area Ci., grandinis imbres Lucr. hudo vreme s točo, imbri lapidavit L. padalo (deževalo) je kamenje ob nevihti; podobno: imber lapideus L. ali saxeus Sil. ali lapidum Ci. kameni dež, i. sanguinis, lactis Ci.; od tod

2. metaf. ploha
a) dež (kopij): ferreus ingruit imber V.
b) tok —, morje (solza idr. tekočin): Aug., imbre per genas cadente O., in sinum maestae labitur imber aquae O., sanguineus i. Stat., nectaris i. Cl.

3. meton. (voda) deževnica: pluvius i. O., piscinae servandis imbribus T.; od tod pesn. = voda sploh: naves accipiunt imbrem V. vdirajočo vodo, coma imbre aequoris madida O., calidis imbribus artū perfundere O. s toplo vodo, gelidus i. Lucr., tortus i. V. toča, fluminis O. rečnica, spumeus i. Stat.

kániti (-em)

A) perf. cadere (goccia):
solza kane na lice una lacrima cade sulla guancia
kaniti kaj v žep guadagnare, rimediare qualche cosetta
pren. kaniti v hišo capitare improvvisamente in casa

B) perf. tr. gocciolare, far cadere a gocciole

lacrimō (napačno pisano tudi lachrymō, stlat. lacrumō) -āre -āvī -ātum (lacrima, lacruma)

1. solziti se, solze liti (preli(va)ti), solze (solzo) (po)točiti, solze pretočiti (pretakati), (za)jokati, (za)plakati, objok(ov)ati, včasih tudi = do solz ganjen biti: ne lacruma, patrue Pl., nequeo quin lacrumem miser Ter., oh, lacrumo gaudio! Ter., licet lacrimare plebi, regi honeste non licet Enn. ap. Hier., flentes, plorantes, lacrumantes, obtestantes Enn. ap. Corn., ecquis fuit, quin lacrimaret (po drugih lacrumaret)? Ci., video hunc oculis lacrimantibus me intueri Ci. s solznimi (objokanimi) očmi, tersit lacrimantia lumina O., convocatis subito militibus lacrimans: „Quo proficiscimur“, inquit, „milites?“ C., iis coniuges liberique lacrimantibus redduntur L., discunt lacrimare decenter, quoque volunt plorant tempore, quoque modo O., sine voluntate (nehote) lacrimare Cels., Argos ex sequiis lacrimandus eat Stat. solza vreden, objokovanja vreden, lacrumare ex (zaradi) obitu alicuius Pl.; z notranjim obj.: num id (zato) lacrumat virgo? Ter., monitu multum lacrimantis Iuli V. naglas jokajočega, glasno ihtečega, multa super natae lacrimans Pl., Phrygiisque hymenaeis V. mnogo solza pretakajoč (lijoč) nad …

2. metaf. (o rastlinah, drevesih idr.) solzeti, kapljati, (kapljema, v kapljah, po kapljah) izločati, kápati: lacrimavit ebur O., calamus lacrimans Plin.; z objektnim acc. (iz)znojiti, (iz)potiti, izpustiti (izpuščati), izločiti (izloč(ev)ati) kaj: lacrimat sua gaudia palmes Ven.; od tod pt. pf.: lacrimatae cortice myrrhae O. izznojene = izločene. — Pozna dep. soobl. lacrimor (lachrymor, lacrumor) -ārī -ātus sum: Hyg., Acr., Tert., Aug., Vulg., Cael., Isid.

lacrimula -ae, f (demin. lacrima) solzica (nav. v porogljivem pomenu): una mehercle falsa l. Ter. „mačkina (mačja) solza“, non modo lacrimulam, sed multas lacrimas … videre potuisti Ci., frustrantur falsis gaudia lacrimulis Cat.

litūra -ae, f (linere)

1. (na)mazanje, namaz, premaz: solem etiam et pluviam arcet eiusmodi litura Col.

2. occ.
a) izbris, popravek napisanega na voščeni tabli (če pisec vosek na njej razmaže s širokim koncem pisala; prim. linō 2. b)), poprava: quod mendum ista litura correxit? Ci., flagitiosa litura tabularum Ci., unius nominis litura Ci., metuit lituram H., carmen reprendite, quod non multa … litura coërcuit H.; metaf. sploh poprava, popravek, sprememba česa: nec ulla in decretis eius litura sit Sen. ph.
b) meton. izbrisano, popravljeno mesto ali beseda: nullam lituram in nomine A. Licinii videtis Ci., videtis extremam partem nominis … tamquam in luto demersam esse in litura? Ci.; od tod pesn. metaf. α) od solza (ki so izbrisale ali zamazale napisane črke in jih s tem naredile nečitljive) nastali madež: littera suffusas quod habet maculosa lituras, laesit opus lacrimis ipse poëta suum O. sprane madeže, zmočena mesta, haec erit e lacrimis facta litura meis Pr. β) sploh madež: corpus nulla litura notet Mart. guba.

milòsnica ž
1. ljubica, priležnica: provoditi se sa -om
2. ljuba, draga oseba: moja majko, moja -e!
3. milosnica ruka milostna, radodarna roka; milosnica suza solza usmiljenja

mnógo (pred ednino) much; a great (ali a good) deal (of), a lot (of), pogovorno lots (of), bags (of); (pred množino) many, a great (ali a good) many; (pred ednino in množino) plenty of; a considerable amount

mnógo manj much less
v mnogem in many respects
mnógo boljši (bolje) much better
mnógo sreče! good luck!, lots of luck!
mnógo zabave! have a good time!
mnógo več ljudi many more people
mnógo bolj težaven much (ali far) more difficult
imajo mnógo denarja they have a lot of money, pogovorno they've got loads (ali pots, bags) of money
imam mnógo časa I have plenty of time
imajo mnógo dela they have much (ali a great many things) to do
ni mnógo takih, kot je on there are few men like him, there aren't many like him
nisem ga mnógo videl I haven't seen much of him
on mnógo bere he is a great reader
on mnógo dela (pije) he works (drinks) hard, he is a hardworking (hard-drinking) man
jaz mnógo dam manj I have a high opinion of him
mnógo vpitja za nič much ado about nothing
ne si mnógo storiti iz... not to make much of...
preli(va)ti mnógo krvi (solzá) to shed much blood (many tears)
jaz bi mnógo rajši (šel) I had much rather (go)
imamo mnógo časa, da ujamemo vlak (žargon) we've bags of time to catch the train
mnógo hoče več (pregovor) much wants more

muralla ženski spol zid(ovje), mestno obzidje; (trdnjavski) okop

la Muralla (de la) China, la Gran Muralla kitajski zid
Muralla de los Lamentos zid solza (v Jeruzalemu)

nacàkliti nàcaklīm spolirati, poleščiti, pološčiti: suzama nacakljene oči oči, ki se svetijo od solza

noyer² [nwaje] verbe transitif utopiti, potopiti; preplaviti, politi, premočiti; (preveč, zelo) razredčiti (pijačo, jed); obsuti (de z)

se noyer utoniti, utopiti se; čisto se predati; izgubiti se, zbegati se
se noyer dans des détails izgubljati se v podrobnostih
se noyer dans les larmes, dans le sang preliti veliko solza, veliko krvi
se noyer dans un verre d'eau takoj glavo izgubiti, že pri majhni težavi ne uspeti

objokan [ó] (-a, -o) verweint; (moker od solza) [tränennaß] tränennass, tränenüberströmt
ves objokan in Tränen aufgelöst
biti ves objokan in Tränen schwimmen

Phaëthōn -ontis, m (Φαέϑων = „Sveteči“) Faetónt

1. bogoslužni vzdevek boga Helija (Sola): V., Sil.

2. Helijev (Solov) in Klimenin sin. V znak, da ga priznava za svojega sina, mu je oče dovolil, da je vozil sončni voz. Ker pa je neizkušeni mladenič z njim nerodno ravnal, je prišel preblizu Zemlji in jo zažgal. Da bi preprečil najhujše, ga je Zevs (Jupiter) ubil s strelo: Ci., O.; od tod: Phaetontem orbi terrarum educare Suet. = nerodnega, vsemu svetu pogubnega vladarja. — Od tod Phaëthontias -adis, f (Φαεϑοντιάς) Faetóntova; subst. Phaëthontiadēs -um, f Faetontiáde, Faetóntove sestre, ki so tako objokovale svojega brata, da so jih bogovi spremenili v topole (po drugih v jelše), njihove solze pa v jantar: V., O., Sen. tr. Phaëthontis -idis, f (Φαεϑοντίς) Faetóntida, Faetontova sorodnica, Faetontova sestra; atrib.: volucris O. = labod, v katerega je bil spremenjen Faetontov sorodnik, Stenelov sin (gl. Cycnus), gutta Mart. (solza Faetontove sestre =) jantar. Phaëthontius 3 (Φαεϑόντιος) Faetóntov, faetóntski: ora Sil. sončni sij, sončna krogla. Phaëthontēus 3 (Φαεϑόντειος) Faetóntov, faetóntski: ignes O., umbra Mart. topol (gl. zgoraj Phaëthontiadēs).

plôha (deževna) averse ženski spol , ondée ženski spol, popularno saucée ženski spol , rincée ženski spol , (s točo) giboulée ženski spol (accompagnée de grêle)

ploha besed flot moški spol de paroles, cascade ženski spol de mots, verbosité ženski spol, verbiage moški spol, redondance ženski spol
ploha solza flot moški spol (ali déluge moški spol, torrent moški spol) de larmes
ploha žaljivk torrent moški spol d'injures
spomladanske plohe les giboulées de printemps

potočen pridevnik
(o čustvenem odzivu) ▸ elhullajtottČustva so bila močna, potočene so bile tudi solze. ▸ Az érzelmek erősek voltak, könnyek is hullottak.
Vsaka solza kesanja, potočena pred kamerami, je dvignila njegovo priljubljenost. ▸ Minden a kamerák előtt a megbánás jegyében elhullajtott könnycsepp tovább növelte a közkedveltségét.

potok [ô] moški spol (potóka …)

1. geografija der Bach (gorski Gebirgsbach, ledeniški Gletscherbach)
struga potoka das Bachbett
ob potoku navzdol/navzgor bachab/bachauf

2. lave: der Strom, der [Fluß] Fluss, [Lavafluß] Lavafluss

3. figurativno krvi, solza: der Strom (von Blut/Tränen)
potoki solza Tränenbäche množina, Tränenströme množina
teči v potokih in Strömen fließen

pôtok ruisseau moški spol

mlinski potok chenal moški spol, bief moški spol
potoki solza des fleuves (ali ruisseaux) de larmes
v potokih (figurativno) à grands (ali longs) flots
prelivati potoke solza verser des torrents (ali des flots) de larmes
speljati potok v stran détourner un ruisseau
teči v potokih couler à flots

priigráti (-ám) | priigrávati (-am) perf., imperf.

1. vincere al gioco; šport. vincere, conquistare:
priigrati točke conquistare punti

2. knjiž. interpretare, evocare

3. pren. spuntare:
solza mu je priigrala v oko gli spuntò una lacrima agli occhi