Franja

sève [sɛv] féminin, botanique sok; figuré (življenjska) moč, energija; (mladostna) svežost; temperament

sève de la jeunesse mladostna energija

spremuta f

1. stiskanje

2. (iztisnjen) sok:
spremuta di limone limonov sok, naravna limonada

suc [sük] masculin sok; figuré jedro, substanca; najboljši del, cvet, kvintesenca

sucs pluriel digestifs prebavni sokovi
suc gastrique želodčni sok
extraire le suc d'une plante, d'un fruit, d'une viande izvleči sok iz rastline, sadeža, mesa

suc -uri n sok

succhio¹ m (pl. -chi)

1. sesanje, srkanje

2. bot. sok

succo m (pl. -chi)

1. sok:
succo d'arancia pomarančni sok

2. anat. sok, sukus:
succo enterico, gastrico črevesni, želodčni sok

3. biol.
succo nucleare jedrni sok, kariolimfa

4. pren. jedro, bistvo

succus [sʌ́kəs] množina succi [sʌ́ksai] samostalnik
medicina sok

suco moški spol sok

sūcus (slabše succus) -ī, m (sūgere)

1. sok: Pl., Plin., Ap. idr., stirpes e terra sucum trahunt Ci., sucus is, quo alimur Ci., sucum sentimus in ore Lucr., novas veniat qua sucus in herbas V., pomaque degenerant sucos oblita priores V., Media fert tristis sucos V. sadje s trpkim sokom, pax sucos condidit uvae Tib., corpus suci plenum Ter., Hier. bujno, bohotno.

2. meton. okus: Picenis cedunt pomis Tiburtia suco H., (sc. ova) suci melioris H., cenamus avīs, conchylia, piscīs, longe dissimilem noto celantia sucum H., piscis suco ingratus O.

3. pren. sok = jedrina, jêdrost, (mladostna) moč, čvrstost, krepkost: amisimus omnem sucum ac sanguinem civitatis Ci. ep. jedrost in moč, nudae artes omnem sucum ingenii bibunt Q., teneraeque sucus defluat praedae H.; poseb. (o govorniku in govoru) moč, sila, duh, čilost, veselost, svežina, živahnost: omnes etiam tum retinebant illum Pericli sucum Ci., sucus et sanguis incorruptus ad hanc aetatem oratorum fuit Ci., orationis subtilitas etsi non plurimi sanguinis est, habeat tamen sucum aliquem oportet Ci., alere orationem quodam uberi iucundoque suco Q.

4. metaf. vsaka gosta tekočina: spargitque salubris ambrosiae sucos V., ducere nectaris sucos H., hic nigrae sucus lolliginis (pravzaprav hic niger sucus lolliginis, ker riba sama ni črna) H. pravo črnilo, garum de sucis piscis Hiberi H. omaka, pripravljena iz mariniranega drobovja skuše, sucus pecori et lac subducitur agnis V., suco pinguis olivi splendescunt O. od mazila iz mastnega olja.

5. sok, snov, substanca: rosae Plin. rožno olje, rožno mazilo, vini Plin. vino, lactis Plin. mleko; occ. zdravilna tekočina, zdravilni sok(ec), zdravilo, lek: sucus amarus, sucus veneni O., illa Machaonios superant medicamina sucos O., i, bibe … purgantes pectora sucos O., tunc succos herbasque dedi Tib.

Opomba: Poklas. se beseda sklanja deloma tudi po 4. konjugaciji: gen. sg. sūcūs: Ap., Isid.; abl. sg. sūcū: Col.; gen. pl. sūcuum: Ap.

sugo m (pl. -ghi)

1. sok

2. absol. kulin. omaka

3. pren. bistvo, jedro; ekst. užitek, zadovoljstvo:
il sugo del discorso bistvo razgovora
senza sugo plehek, neslan
storia senza sugo neslana zgodba
a stare con lui ci trovo poco sugo v njegovi družbi se dolgočasim

umore m

1. knjižno tekočina

2. biol. humor, sok

3. volja, čud; ekst. razpoloženje:
bell'umore šaljivec
buon umore (buonuore) dobra volja
mal umore (malumore) slaba volja
fare il bell'umore bahati se, širokoustiti se

venēnum -ī, n (iz *u̯enes-no-m, *u̯enes-num : venus -eris) = „lepotilni ali ljubezenski napitek (napoj)“; od tod metaf.

1. barvilo, barva, poseb. škrlat, bager, púrpur: Assyrio fucata lana veneno V., Tarentinum H. temni škrlat; tudi
a) lepotilno sredstvo, ličilo, lepotilo, starejše lepotica: O.
b) balzam, dišava (starejše dišavina), mazilo za maziljenje mrličev: Lucan.

2. ljubezenski napitek (napoj), čarovno sredstvo, bajilo, čar: Pl., Dig. idr., cum sibi venenis ereptam memoriam diceret Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., dira venena Medeae H., venenum Thessalicum O., quasi veneno perficere, ut … Ci.; pren.: aetas et morigeratio, haec sunt venena (bajila) formosarum mulierum Afr. ap. Non., isto veneno (ljubeznijo) tentare aliquem Pr.

3. sinekdoha napitek, sok, napoj, pijača: dedi venenum, sed somniferum Ap., venenum malum Formula ap. Ci., Gell., Dig., ea (sc. avaritia) quasi venenis malis imbuta S.; occ. strupen napitek, strupena pijača, strup: O., H., Lucr., Plin., Dig. idr., venenum parare, infundere Ci., venenum praebere Ci. ali (alicui) dare Ci., L., Q. venenum sumere H. ali haurire L. epit., Suet., Eutr. ali bibere Ci., Q., aliquem veneno necare, interimere Ci. ali interficere S. fr. ali occidere Iust., Suet., lac veneni V. strupeni mleček (rastlinski); metaf.
a) strup (o strupenem, rezkem govoru): Rupili pus atque venenum H., umazanostrupena beseda, lingua (sc. invidiae) est suffusa veneno O., humili veneno laedere aliquem Stat.
b) strup = zlo, nesreča, poguba, pogibel: Varr. idr., discordia ordinum est venenum urbis L., invidiae Sil.; o slabih pesnikih: orationem … plenam veneni et pestilentiae legi Cat., vitae Cat. grenitev, muka.

zumo moški spol (sadni) sok; korist, prid

zumo de frambuesas malinov sok, malinovec
zumo de limón limonov sok
zumo de frutas sadni sok

сік со́ку ч., sók -a m.

acíbar moški spol aloa; aloin sok; figurativno nevšečnost, neprijetnost

agraz (množina: -ces) moški spol kislo vino, sok nezrelega grozdja; nezrelo grozdje; nevolja, jeza

en agraz nezrel; ob nepravem času

agro²

A) agg.

1. kisel, trpek:
uva agra kislo grozdje

2. pren. oster, hud, strog:
parole agre ostre besede

B) m

1. kisel okus:
la salsa ha dell'agro omaka je kiselkasta

2. pren. trpkost

3. limonov sok:
cipolline all'agro čebulček v limonovem soku

Ahornsaft, der, javorov sok

alica (halica) -ae, f (prim. gr. ἄλιξ, ικος, ki je morda izpos. iz lat.)

1. pšeno, zlasti iz pire: Plin., alica prima Ca. čvrsto pirnato pšeno.

2. iz tega pripravljena pijača, pirnata pijača, pirničen sok: Cels., Sen. ph., Plin. iun., Mart.

3. pira sama: Cels., Plin.

almíbar moški spol méd samotok; sladkorni sok, sirup; sladek sadni sok

frutas en almíbar v sladkorju vloženo sadje