pólčas šport
prvi pólčas first half
drugi pólčas second half; halftime
sodnik je odpiskal pólčas the referee blew the halftime whistle
Zadetki iskanja
- porótnik member of a jury, juryman, pl -men; juror
seznam porótnikov panel of jurors, jury list
zapriseženi porótnik juror
biti porótnik to sit on a jury
sodnik porótnik assessor, nonprofessional member of bench trying a case - pravíčen juste, équitable, loyal, droit, probe, intègre, légitime, brave
pravična kritika critique juste
pravičen sodnik juge moški spol équitable
pravična stvar une juste cause, la bonne cause
pravične zahteve prétentions ženski spol množine légitimes (ali justes)
pravično soditi juger avec équité
spati spanje pravičnega dormir du sommeil du juste, dormir d'un sommeil de plomb - preiskoválen of inquiry; examining
preiskoválna komisija fact-finding committee; court of inquiry
preiskoválni sodnik investigating (ali examining) magistrate
preiskoválni zapor (zgradba) remand prison, (arest) imprisonment pending trial
oseba v preiskoválnem zaporu person remanded in custody
zapornik je v preiskoválnem zaporu the prisoner is on remand - preiskoválen d'enquête, d'instruction, enquêteur
preiskovalna cevka, igla (medicina) sonde ženski spol
preiskovalni organi organismes moški spol množine de recherche, services moški spol množine chargés des enquêtes
preiskovalni sodnik juge moški spol d'instruction (ali informateur, instructeur), enquêteur moški spol, instructeur moški spol
preiskovalni zapor prévention ženski spol, détention ženski spol (ali prison ženski spol) préventive, maison ženski spol d'arrêt - preiskoválen (-lna -o) adj. indagatore; jur. inquirente; investigativo; inquisitorio; istruttorio; di inchiesta; di analisi:
preiskovalna ekipa squadra investigativa
preiskovalna komisija commissione d'inchiesta, commissione inquirente
jur. preiskovalni postopek istruttoria
jur. preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari
jur. preiskovalni zapor detenzione preventiva
teh. preiskovalni drog sonda; grad. tasta - preiskoválen investigador, indagatorio; perquisidor
preiskovalni sodnik juez m perquisidor (ali de instrucción)
preiskovalni zapor detención f precautoria (ali preventiva) - prekrš|ek moški spol (-ka …) pravo das Vergehen (davčni Steuervergehen, devizni Devisenvergehen, disciplinski v službi Dienstvergehen, lovski Jagdvergehen), die Ordnungswidrigkeit, proti pravilom: die Regelwidrigkeit, der Regelverstoß, der Verstoß (gegen); (kršitev) die Übertretung
prometni prekršek der Verstoß gegen die Verkehrsordnung
kazen, izrečena na kraju prekrška die Organstrafverfügung, das Organmandat
sodnik za prekrške pravo das Ordnungsamt - prisodíti (-im) | prisójati (-am)
A) perf., imperf.
1. attribuire, dare:
njemu takega dejanja ne bi prisodil non è un'azione da pari suo, un'azione così non gliel'attribuirei
ne bi mu prisodil več kot štiridest let non gli darei più di quarant'anni
prisojati čemu velik pomen attribuire grande importanza a qcs.
2. jur. assegnare, aggiudicare; condannare:
prisoditi komu dediščino aggiudicare l'eredità a qcn.
prisoditi deset let zapora condannare qcn. a dieci anni di prigione
3. šport. fischiare, assegnare:
sodnik je prisodil enajstmetrovko l'arbitro fischiò un calcio di rigore
B) prisójati si (-am si) imperf. refl. (lastiti si) arrogarsi, pretendere:
prisojati si pravico do ocenjevanja arrogarsi il diritto di giudicare - ring moški spol (-a …) šport der Ring, Boxring
sodnik v ringu der Ringrichter - sodb|a1 [ô] ženski spol (-e …)
1. pravo das Urteil, Gerichtsurteil, der Spruch, Urteilsspruch, Rechtsspruch, der Verdikt, avstrijsko tudi: das Erkenntnis
oprostilna sodba der Freispruch
obsodilna sodba der Schuldspruch
das -urteil (dokončna Endurteil, kazenska Strafurteil, ničnostna Nichtigkeitsurteil, oblikovalna Gestaltungsurteil, o razvezi Scheidungsurteil, spreminjevalna Abänderungsurteil, ugotovitvena Feststellungsurteil, vmesna Zwischenurteil, zamudna Versäumnisurteil, zmotna/napačna Fehlurteil)
… sodbe Urteils-
(izrekanje die Urteilsfällung, izrek der Urteilsspruch, izvršitev der Urteilsvollzug, die Urteilsvollstreckung, oblikovanje die Urteilsfindung, obrazložitev die Urteilsbegründung, razglasitev die Urteilsverkündung, vsebina der Urteilsinhalt)
izreči sodbo ein Urteil fällen
oblikovati sodbo ein Urteil schöpfen
senat/sodnik, ki izreče sodbo der Spruchkörper
2.
božja sodba das Gottesurteil, das Gottesgericht, Ordal
Parisova sodba das Urteil des Paris
poslednja sodba das jüngste Gericht, Jüngstes Gericht, das Weltgericht
Salomonova sodba Salomonisches Urteil - sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédnajbližji sosed ▸ legközelebbi szomszédprijazen sosed ▸ kedves szomszéddobri sosedje ▸ jó szomszédokradovedni sosedje ▸ kíváncsi szomszédoksosedje tovarne ▸ gyár szomszédaiZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.sosedje v bloku ▸ szomszéd a tömbházbansosedje v vasi ▸ szomszédok a falubanmotiti sosede ▸ szomszédokat zavarpomoč sosedov ▸ szomszédok segítségeodnosi med sosedi ▸ szomszédok közötti viszonyokspor s sosedom ▸ konfliktus a szomszéddalSodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.
2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédseverni sosedje ▸ északi szomszédjužni sosedje ▸ déli szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.arabski sosedje ▸ arab szomszédavstrijski sosedje ▸ osztrák szomszédjezik sosedov ▸ szomszédok nyelveodnosi s sosedi ▸ szomszédokkal való viszonyspor s sosedi ▸ szomszédok közötti konfliktusZa vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.
3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédsosed pri mizi ▸ asztalszomszédsosed v klopi ▸ padszomszédsosed na lestvici ▸ szomszéd a tabellánDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.
4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.
5. (o rastlini) ▸ szomszéddober sosed ▸ jó szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen. - sredína (-e) f
1. metà, mezzo; centro; nucleo:
stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
določiti sredino stabilire il centro
žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra
2. metà:
sredina tedna metà settimana
prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo
3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo
4. pren. ambiente:
vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente
5. polit. centro:
leva sredina il centrosinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
aritmetična sredina media aritmetica
sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio - stránski (-a -o) adj.
1. laterale, di lato, di fianco:
stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
stranski vhod ingresso laterale
stranski pogled veduta di lato
2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
stranska cesta via, strada laterale
gled. stranski igralec attore generico
stranska (sorodstvena) linija linea collaterale
3. marginale, secondario; extra:
stranska vprašanja questioni, problemi marginali
stranski zaslužek guadagno extra
stranski proizvod sottoprodotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. stranska korenina radice avventizia
hidr. stranski jez contrargine
šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
obl. stranski šiv stelo, baghetta
geogr. stranski tok diffluente
farm. stranski učinek effetto collaterale
elektr. stranski vod derivazione
navt. stransko bočno jadro scopamare - stróg severe; rigorous; hard; strict
stróga dieta strict diet
stróg izpit hard (ali pogovorno tough) examination
stróga kritika severe criticism
stróg sodnik severe judge
stróga preiskava severe inquiry
strógi ukrepi rigorous measures pl
strógi zakoni rigorous laws pl
stróga zima severe winter
stróge zahteve, pogoji severe requirements pl
strógo prepovedano strictly forbidden
on je stróg s svojimi otroki he is harsh with his children
strógo se držati resnice to adhere strictly to the truth
strógo ravnati s kom to deal harshly with someone - stróg (-a -o) adj.
1. severo, rigoroso, austero:
strog učitelj un maestro severo
strog pogled sguardo severo
2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto
3. aspro, duro; inflessibile:
stroga kritika critica aspra
dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura
4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
strogi vegetarijanec vegano
5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
po strogi logiki a rigor di logica
6. (oblikovno preprost) severo, austero:
pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero
7. pren. di tomba:
zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
strog policijski nadzor piantonamento
strog sodnik catone; iron. censore - šah mat frazem
(zmagovalno, odločilno dejanje) ▸ sakk-matt, matt
Obtoženi je tako dal sodišču šah mat, saj o izločitvi ne more odločati bolna predsednica sodišča, njen namestnik pa tudi ne, ker je bil preiskovalni sodnik. ▸ A vádlott ezzel sakk-mattot adott a bíróságnak, mivel a kizárásról nem dönthetett a bíróság beteg elnöke, de a helyettese sem, tekintve, hogy ő nyomozati bíró volt.
Njihovi goli so bili neubranljivi, to so bile šah mat akcije. ▸ A góljaik védhetetlenek voltak, tökéletes sakk-matt akciók.
Sopomenke: šah-mat - ténis šport tennis; lawn tennis
ténis na trdih tleh hardcourt tennis
namizni ténis table tennis
igralec ténisa tennis player
izvrsten igralec ténisa first-rate (ali pogovorno crack) tennis player
igrišče za ténis tennis court
žoga za ténis tennis ball
lopar za ténis (tennis) racket, racquet
sodnik pri ténisu umpire
igrati ténis to play tennis
čevlji za ténis tennis shoes pl - točkóven (-vna -o) adj. di punti; in punti, per punti:
šport. točkovni dosežek (tekmovalca) punteggio
šport. točkovni sodnik giudice di gara, segnapunti
teh. točkovno varjenje saldatura a punti - točkovn|i (-a, -o) punktuell; punktartig; Punkt- (sistem das Punktsystem, sodnik der Punktrichter, zvar tehnika die Punktnaht, luč der Punktstrahler, svetlost die Punkthelle, varjenje die Punktschweißung)
točkovno variti punktschweißen