cūpa1 (cuppa) -ae, f (prim. gr. κύπη duplo, κύπελλον čaša) posoda za tekoče in suhe snovi, poseb. za vino in žito, čeber, kad, sod, bečva, bedènj: Plin., Dig. idr., c. vinaria, c. acris aceti Varr. ap. Non., vinum … de cupa Ci., cupae taedā ac pice refertae C., ratem vacuae sustentant undique cupae Lucan.
desètačka ž sod, ki drži deset veder
devetàkinja ž sod, ki drži devet veder
devètōrka ž sod, ki drži devet veder
dōlium -iī, n (dolāre) sod, sprva lončena, pozneje lesena posoda za vrenje vina: Pl., Ca., Hyg., Col., Sen. ph., Icti., de dolio haurire Ci. iz soda = mlado, še nepretočeno vino, d. a fundo pertusum L.; preg.: in pertusum ingerimus dicta dolium Pl. v preluknjan sod besede trosimo = zaman govorimo.
dvadesetàkinja ž sod, ki drži dvajset veder
dvanaestàče -eta s sod, ki drži dvanajst veder
Faß, Fass, das, (Fasses, Fässer) sod; figurativ as; saufen wie ein Faß piti kot goba; das schlägt dem Faß den Boden aus to je izbilo sodu dno, to je preveč/prehudo/višek; das bringt das Faß zum überlaufen mera je polna; ein Faß ohne Boden sod brez dna; ein Faß aufmachen figurativ prirediti zabavo
feuillette [fœjɛt] féminin sod (114-136 l)
foudre [fudr] féminin
1. blisk, strela
2. masculin sod
comme la foudre, avec la rapidité de la foudre bliskovito
les foudres de l'Eglise izobčenje iz Cerkve
coup masculin de foudre strela, figuré ljubezen na prvi pogled
il a eu le coup de foudre to je bila zanj ljubezen na prvi pogled
la foudre éclate, tombe sur un arbre strela udari v drevo
il a été frappé par la foudre strela je udarila vanj
(masculin) un foudre de guerre, d'éloquence velik vojskovodja, velik govornik
fusto m
1. steblo:
pianta d'alto fusto visokodebelno drevo
2. trup:
un bel fusto pog. šalj. lepo raščen mladenič, lepotec
3. podolgovati del česa:
fusto della stadera kembelj tehtnice
fusto del remo ročaj vesla
fusto dell'argano ročica pri vitlu
4. arhit. deblo (pri stebru)
5. sod
fût [fü] masculin sod; drevesno deblo; trup stebra; puškino oblesje; technique ohišje, podstavek, okvir
fût d'essence sod bencina, sod za bencin
goût masculin de fût okus po sodu
débiter en planches un fût de chêne razrezati hrastovo deblo na deske
futaille [fütaj] féminin sod
une énorme futaille de cidre velik sod jabolčnika
gonne [gɔn] féminin, marine sod (za katran)
hàrdōv -òva m (madž. hordó) sod: vinom napunjen hardov
hogshead [hɔ́gzhed] samostalnik
sod; mera za tekočino (ameriško 238 l, britanska angleščina 286 l)
keeve [ki:v] samostalnik
čeber, sod
kilderkin [kíldəkin] samostalnik
sod; votla mera (16 ali 18 galonov, 70 do 80 l)
lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej
1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.
2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.
3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.
4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.
Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.