Franja

Zadetki iskanja

  • bél white; (čist) clean; (nezagorel) pale; (nepopisan) blank; (pobeljen) blanched; (bel in siv) hoary

    béla garda right-wing political movement in Slovenia before and during World War II, the White Guard
    pri bélem dnevu in broad daylight
    Bela Hiša the White House
    béla knjiga politika white paper, White Book
    béla kovina white metal, white alloy
    bél kruh white (ali wheaten) bread
    bélo krvno telesce white corpuscle
    béla (mlečna) kava white coffee
    béla lisa (na konjskem čelu) blaze
    béli medved polar bear
    bélo meso white meat
    béla obleka whites, white clothing
    béla nedelja Low Sunday, the first Sunday after Easter
    béla pločevina tinplate
    béli premog (figurativno) "white coal", hydroelectric power
    béli teden (prodajni) white sale
    bél kot sneg snow-white
    trgovina z bélimi dekleti white slave traffic
    bélo vino white wine
    béla vrana (figurativno) a rare thing, rarity, quite an exceptional person
    dati črno na bélem to put down in black and white
    imam to črno na bélem I have it in black and white
    napraviti bélo to make white
    bélo pobarvati to dye white
    pokazati kaj črno na bélem to show something in black and white
  • bél blanc

    ob, pri belem dnevu au grand jour
    sredi belega dne en plein jour, en plein midi
    beli premog houille ženski spol blanche
    bele lise na zemljevidu des blancs sur la carte (géographique)
    bela garda garde ženski spol blanche
    bela kava café moški spol au lait
    bel kot kreda, zid blanc comme un linge
    bel kot mleko, sneg blanc comme neige, comme (du) lait
  • bél (-a -o)

    A) adj.

    1. (take barve kot sneg) bianco:
    bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
    bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
    belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
    bela zastava bandiera bianca

    2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
    bela polt carnagione bianca
    mrtvaško bel di un pallore mortale
    beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
    beli kruh pane bianco
    bela kava caffelatte
    bela moka farina bianca
    belo vino vino bianco
    beli lasje capelli bianchi, canuti
    sredi belega dne in pieno giorno
    biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
    to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

    3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
    bel list pagina bianca
    bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

    4. polit. bianco:
    bela garda guardie bianche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
    beli menihi monaci bianchi, cistercensi
    beli premog carbone bianco
    Bela hiša la Casa Bianca
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    publ. bela kuga peste bianca
    bela smrt morte bianca
    biti bela vrana essere una mosca bianca
    trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
    biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
    bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
    beli javor acero bianco (Acer negundo)
    beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
    bela omela vischio (Viscum album)
    gastr. bela riba pesce bianco
    belo meso carni bianche
    grad. beli cement cemento bianco
    kem. beli fosfor fosforo bianco
    bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
    med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
    metal. beli žar calore bianco
    bela kovina metallo bianco
    min. beli svinčenec carbonato di piombo
    polit. bela knjiga libro bianco
    rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
    šah. bela figura figura bianca
    belo polje casa, casella bianca
    trg. bela posoda vasellame di porcellana
    zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

    B) béli (-a -o) m, f, n šah.
    beli ima potezo il bianco muove
    voj., hist. beli guardie bianche
    pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
    dati črno na belem mettere nero su bianco
    liter belega un litro di (vino) bianco
    nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco
  • beljak moški spol (-a …) das Eiweiß, das Eiklar, das Klar
    ločiti beljak od rumenjaka ein Ei trennen
    sneg iz beljaka der Eischnee/Eierschnee
  • beljákov (-a -o) adj. gastr. del bianco, della chiara:
    beljakov sneg neve, chiara d'uovo montata
  • brest samostalnik
    Ulmus (drevo) ▸ szil, szilfa
    Na vejah visokih brestov se je topil srebrnkast puhast sneg in v nekaj tednih ga bodo zamenjali bodikavi svetlozeleni poganjki. ▸ A magas szilfák lombján olvadásnak indultak az ezüstös hópelyhek, majd néhány hét elteltével apró, szúrós rügyek lépnek a helyükbe.
    Povezane iztočnice: gorski brest, poljski brest
  • brígati se (-am se)

    A) imperf. refl. pog.

    1. (skrbeti za kaj) pensare, provvedere, badare a:
    brigati se za otroke badare ai bambini

    2. (zanimati se za kaj) curarsi, interessarsi di; importare:
    ne brigati se za politiko non interessarsi di politica
    zame se briga kakor za lanski sneg di me gliene importa un fico secco
    brigati se zase vulg. farsi i cavoli propri

    B) brígati (-am) imperf.

    1. (tikati se česa) riguardare:
    vtikati se v stvari, ki nas ne brigajo ficcare il naso in cose che non ci riguardano

    2. importare:
    briga me, briga jih che m'importa, che gli importa
  • dêbel (-éla -o)

    A) adj.

    1. grosso:
    debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
    debel sneg neve alta

    2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
    debel človek uomo grasso

    3. pren. grossolano:
    debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

    4. pog. (globok, nizek) fondo:
    debel glas voce fonda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    debel denar banconote di grosso taglio
    imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
    debela laž grossa bugia
    pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
    pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
    do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
    pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
    anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
    etn. debeli četrtek giovedì grasso
    tisk. debeli tisk grassetto
    debel (in dolg) suknjič giaccone
    debel kol palanca
    šalj. debel nos pipa, nappa
    debel slovar calepino
    šalj. debele bukve messale
    tekst. debel sukanec tortiglia
    debela odeja schiavina
    navt. debela sidrna vrv gomena
    debela solza luccicone
    rel. debela sveča cero
    lov. debela šibra pallettone
    debela vrv cavo
    PREGOVORI:
    bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

    B) debéli (-a -o) m, f, n
    debele kvasiti, razdirati contarle grosse
    na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
    snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
    trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso
  • dogrêbsti (-grêbem) perf. giungere raschiando, a furia di raschiare, grattando, a furia di grattare:
    z rokami sta grebla sneg in se končno dogrebla do vrat a furia di raschiare con le mani raggiunsero la porta
  • gíniti (-em) imperf.

    1. (slabeti, hirati) languire, deperire; indebolirsi, infiacchirsi:
    gine kakor sneg spomladi deperisce come la neve di primavera
    volja mu gine la sua volontà si va infiacchendo

    2. (umirati) morire

    3. (ponehavati, izgubljati se) scomparire, svanire, perdersi
  • globok [ô] (-a, -o) tief (tudi figurativno) (segajoč globoko) tiefreichend; čustvo: [tiefempfunden] tief empfunden, innig; razmišljanje, agronomija in vrtnarstvo tla: tiefgründig; (nizek) tiefliegend; (korenit) spremembe: tiefgreifend
    globok spanec tiefer Schlaf, der Tiefschlaf
    globoki sneg der Tiefschnee
    globoka jedkanica die Tiefätzung
    globoka narkoza medicina die Vollnarkose
    globoko morje die Tiefsee
    globok en meter/čevelj/klaftro … -tief (metertief, fußtief, klaftertief)
  • globòk (-ôka -o) adj.

    1. profondo (tudi ekst.):
    globok vodnjak pozzo profondo
    obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
    globok sneg neve alta
    prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

    2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
    globoka rana ferita profonda
    v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
    biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

    3. (ki ima nizek ton) profondo:
    globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

    4. (sposoben močno doživeti) profondo:
    globok mislec pensatore profondo

    5. (ki zadeva bistvo) profondo:
    globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
    globoka ljubezen amore profondo
    globok odpor repulsione profonda
    globok strah forte paura
    po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
    globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
    globoke oči occhi profondi
    globoki tisk calcografia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
    agr. globoko oranje aratura profonda
    globoko zmrzovanje surgelamento
    globok požirek sorsata
    globok priklon salamelecco
    pog. globoki krožnik fondina
  • globòk profundo, hondo

    jezero je 5 m globoko el lago tiene cinco metros de profundidad
    globok krožnik plato m hondo (ali sopero)
    globoko pretresen hondamente conmovido
    globok sneg nieve f alta
    globoko spanje sueño m profundo
    globoko spoštovanje reverencia f profunda
    v globokem žalovanju (o obleki) de luto riguroso
    globoka tišina silencio m absoluto
    tičati globoko v dolgovih estar lleno de deudas; fam estar entrampado hasta cejas
  • gnil [iu] (-a, -o) faul; faulig; Faul- (sneg der Faulschnee, blato der Faulschlamm, mesto die Faulstelle); les: moderig; (razpadel) verrottet; (z gnilim strženom) kernfaul; figurativno faul
    gnilo vreme das Matschwetter
  • gníl (-a -o)

    A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
    gnila jajca uova marce
    gnilo sadje frutta marcia, guasta
    gnil zob dente cariato
    gnil les legno fradicio
    gnila rana ferita purulenta
    gnil sneg neve fradicia
    biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gnili glen sapropel
    gnilo listje pacciame

    2. pejor. marcio, guasto:
    gnila družba una società marcia

    B) gníli (-a -o) m, f, n
    gnilo il marcio
    pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca
  • gnil|ec2 moški spol (-ca …) (gnili/kašnati sneg) der Faulschnee
  • íti (grem) aller, marcher, se rendre, passer

    iti iz, ven sortir
    iti (grem) gor monter
    iti (grem) dol descendre
    iti (grem) po aller chercher
    iti (grem) mimo passer devant (ali à côté, près de)
    iti (grem) naprej poursuivre, continuer (son chemin)
    iti (grem) nazaj (s'en) retourner, rebrousser chemin, revenir sur ses pas, reculer
    dež gre il pleut
    toča gre il grêle, il tombe de la grêle
    sneg gre il neige
    iti (grem) za kom suivre quelqu'un
    gre za kaj il s'agit, il est question, il y va de
    iti (grem) po sreči prendre une bonne tournure, s'annoncer bien
    za to ne gre cela n'entre pas en ligne de compte, il n'est pas question de cela
    to mi gre cela me revient de droit
    bo že šlo ça ira, ça s'arrangera
  • jáma (-e) f

    1. fossa, buca:
    cesta je polna jam la strada è piena di buche

    2. grotta, caverna:
    kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
    geogr. Postojnska jama grotta di Postumia

    3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
    apnena jama calcinaio
    gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
    kompostna jama fossa per la composta
    lužilna jama vasca di lisciviatura
    parilna jama vasca di vaporizzazione
    sušilna jama vasca di essicazione

    4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
    gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
    jama za sneg neviera

    5. (grob) fossa, tomba:
    izkopati jamo scavare la tomba
    spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba

    6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
    jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
    jama hudodelstev focolaio del crimine

    7. lov. tana (del tasso, della volpe)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
    grad. gradbena jama scavo di fondazione
    ledena jama caverna ghiacciata
    livna jama forma (fossa) da fonderia
    avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
    suha jama caverna asciutta
    vodna jama caverna con corsi d'acqua
    volčja jama trappola per lupi
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
    če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
    pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto
  • júžen (-žna -o) adj.

    1. (nanašajoč se na jug) meridionale, del Sud, sud:
    južna Evropa Europa del sud, meridionale
    geogr. južna polobla emosfero meridionale, australe
    alp. južna stena parete sud
    meteor. južni veter scirocco; mezzogiorno
    južno sadje frutti meridionali, tropicali

    2. (nanašajoč se na otoplitev) sciroccale:
    južno vreme tempo sciroccale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    astr. južna točka nadir
    geogr. južna zemljepisna širina latitudine sud
    astr. Južni križ Croce del Sud
    fiz. južni magnetni pol polo magnetico sud
    geogr. južni povratnik tropico del Capricorno
    južni sneg neve umida
    geogr. južni tečajnik circolo polare antartico
    Južna Afrika Sudafrica
    Južna Amerika Sudamerica, America del Sud
    Južna Evropa Europa Meridionale
    Južna Koreja Corea del Sud
    Južna Tirolska Alto Adige, Sud Tirolo
  • južn|i (-a, -o) südlich, na južni strani: südseitig; Süd- (del der Südteil, rob der Südrand, veter der Südwind, meja die Südgrenze, obala das Südufer, die Südküste, polobla die Südhalbkugel, stran die Südseite, okno das Südfenster, pobočje der Südhang)
    južni sneg nasser/feuchter Schnee, der Feuchtschnee