bél white; (čist) clean; (nezagorel) pale; (nepopisan) blank; (pobeljen) blanched; (bel in siv) hoary
béla garda right-wing political movement in Slovenia before and during World War II, the White Guard
pri bélem dnevu in broad daylight
Bela Hiša the White House
béla knjiga politika white paper, White Book
béla kovina white metal, white alloy
bél kruh white (ali wheaten) bread
bélo krvno telesce white corpuscle
béla (mlečna) kava white coffee
béla lisa (na konjskem čelu) blaze
béli medved polar bear
bélo meso white meat
béla obleka whites, white clothing
béla nedelja Low Sunday, the first Sunday after Easter
béla pločevina tinplate
béli premog (figurativno) "white coal", hydroelectric power
béli teden (prodajni) white sale
bél kot sneg snow-white
trgovina z bélimi dekleti white slave traffic
bélo vino white wine
béla vrana (figurativno) a rare thing, rarity, quite an exceptional person
dati črno na bélem to put down in black and white
imam to črno na bélem I have it in black and white
napraviti bélo to make white
bélo pobarvati to dye white
pokazati kaj črno na bélem to show something in black and white
Zadetki iskanja
- bél blanc
ob, pri belem dnevu au grand jour
sredi belega dne en plein jour, en plein midi
beli premog houille ženski spol blanche
bele lise na zemljevidu des blancs sur la carte (géographique)
bela garda garde ženski spol blanche
bela kava café moški spol au lait
bel kot kreda, zid blanc comme un linge
bel kot mleko, sneg blanc comme neige, comme (du) lait - bél (-a -o)
A) adj.
1. (take barve kot sneg) bianco:
bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
bela zastava bandiera bianca
2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
bela polt carnagione bianca
mrtvaško bel di un pallore mortale
beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
beli kruh pane bianco
bela kava caffelatte
bela moka farina bianca
belo vino vino bianco
beli lasje capelli bianchi, canuti
sredi belega dne in pieno giorno
biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno
3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
bel list pagina bianca
bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)
4. polit. bianco:
bela garda guardie bianche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
beli menihi monaci bianchi, cistercensi
beli premog carbone bianco
Bela hiša la Casa Bianca
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
publ. bela kuga peste bianca
bela smrt morte bianca
biti bela vrana essere una mosca bianca
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
beli javor acero bianco (Acer negundo)
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
bela omela vischio (Viscum album)
gastr. bela riba pesce bianco
belo meso carni bianche
grad. beli cement cemento bianco
kem. beli fosfor fosforo bianco
bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
metal. beli žar calore bianco
bela kovina metallo bianco
min. beli svinčenec carbonato di piombo
polit. bela knjiga libro bianco
rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
šah. bela figura figura bianca
belo polje casa, casella bianca
trg. bela posoda vasellame di porcellana
zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)
B) béli (-a -o) m, f, n šah.
beli ima potezo il bianco muove
voj., hist. beli guardie bianche
pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
dati črno na belem mettere nero su bianco
liter belega un litro di (vino) bianco
nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco - beljak moški spol (-a …) das Eiweiß, das Eiklar, das Klar
ločiti beljak od rumenjaka ein Ei trennen
sneg iz beljaka der Eischnee/Eierschnee - beljákov (-a -o) adj. gastr. del bianco, della chiara:
beljakov sneg neve, chiara d'uovo montata - brest samostalnik
Ulmus (drevo) ▸ szil, szilfa
Na vejah visokih brestov se je topil srebrnkast puhast sneg in v nekaj tednih ga bodo zamenjali bodikavi svetlozeleni poganjki. ▸ A magas szilfák lombján olvadásnak indultak az ezüstös hópelyhek, majd néhány hét elteltével apró, szúrós rügyek lépnek a helyükbe.
Povezane iztočnice: gorski brest, poljski brest - brígati se (-am se)
A) imperf. refl. pog.
1. (skrbeti za kaj) pensare, provvedere, badare a:
brigati se za otroke badare ai bambini
2. (zanimati se za kaj) curarsi, interessarsi di; importare:
ne brigati se za politiko non interessarsi di politica
zame se briga kakor za lanski sneg di me gliene importa un fico secco
brigati se zase vulg. farsi i cavoli propri
B) brígati (-am) imperf.
1. (tikati se česa) riguardare:
vtikati se v stvari, ki nas ne brigajo ficcare il naso in cose che non ci riguardano
2. importare:
briga me, briga jih che m'importa, che gli importa - dêbel (-éla -o)
A) adj.
1. grosso:
debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
debel sneg neve alta
2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
debel človek uomo grasso
3. pren. grossolano:
debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano
4. pog. (globok, nizek) fondo:
debel glas voce fonda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
debel denar banconote di grosso taglio
imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
debela laž grossa bugia
pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
etn. debeli četrtek giovedì grasso
tisk. debeli tisk grassetto
debel (in dolg) suknjič giaccone
debel kol palanca
šalj. debel nos pipa, nappa
debel slovar calepino
šalj. debele bukve messale
tekst. debel sukanec tortiglia
debela odeja schiavina
navt. debela sidrna vrv gomena
debela solza luccicone
rel. debela sveča cero
lov. debela šibra pallettone
debela vrv cavo
PREGOVORI:
bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca
B) debéli (-a -o) m, f, n
debele kvasiti, razdirati contarle grosse
na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso - dogrêbsti (-grêbem) perf. giungere raschiando, a furia di raschiare, grattando, a furia di grattare:
z rokami sta grebla sneg in se končno dogrebla do vrat a furia di raschiare con le mani raggiunsero la porta - gíniti (-em) imperf.
1. (slabeti, hirati) languire, deperire; indebolirsi, infiacchirsi:
gine kakor sneg spomladi deperisce come la neve di primavera
volja mu gine la sua volontà si va infiacchendo
2. (umirati) morire
3. (ponehavati, izgubljati se) scomparire, svanire, perdersi - globok [ô] (-a, -o) tief (tudi figurativno) (segajoč globoko) tiefreichend; čustvo: [tiefempfunden] tief empfunden, innig; razmišljanje, agronomija in vrtnarstvo tla: tiefgründig; (nizek) tiefliegend; (korenit) spremembe: tiefgreifend
globok spanec tiefer Schlaf, der Tiefschlaf
globoki sneg der Tiefschnee
globoka jedkanica die Tiefätzung
globoka narkoza medicina die Vollnarkose
globoko morje die Tiefsee
globok en meter/čevelj/klaftro … -tief (metertief, fußtief, klaftertief) - globòk (-ôka -o) adj.
1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo
2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno
3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo
4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo
5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema
6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina - globòk profundo, hondo
jezero je 5 m globoko el lago tiene cinco metros de profundidad
globok krožnik plato m hondo (ali sopero)
globoko pretresen hondamente conmovido
globok sneg nieve f alta
globoko spanje sueño m profundo
globoko spoštovanje reverencia f profunda
v globokem žalovanju (o obleki) de luto riguroso
globoka tišina silencio m absoluto
tičati globoko v dolgovih estar lleno de deudas; fam estar entrampado hasta cejas - gnil [iu] (-a, -o) faul; faulig; Faul- (sneg der Faulschnee, blato der Faulschlamm, mesto die Faulstelle); les: moderig; (razpadel) verrottet; (z gnilim strženom) kernfaul; figurativno faul
gnilo vreme das Matschwetter - gníl (-a -o)
A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
gnila jajca uova marce
gnilo sadje frutta marcia, guasta
gnil zob dente cariato
gnil les legno fradicio
gnila rana ferita purulenta
gnil sneg neve fradicia
biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnili glen sapropel
gnilo listje pacciame
2. pejor. marcio, guasto:
gnila družba una società marcia
B) gníli (-a -o) m, f, n
gnilo il marcio
pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca - gnil|ec2 moški spol (-ca …) (gnili/kašnati sneg) der Faulschnee
- íti (grem) aller, marcher, se rendre, passer
iti iz, ven sortir
iti (grem) gor monter
iti (grem) dol descendre
iti (grem) po aller chercher
iti (grem) mimo passer devant (ali à côté, près de)
iti (grem) naprej poursuivre, continuer (son chemin)
iti (grem) nazaj (s'en) retourner, rebrousser chemin, revenir sur ses pas, reculer
dež gre il pleut
toča gre il grêle, il tombe de la grêle
sneg gre il neige
iti (grem) za kom suivre quelqu'un
gre za kaj il s'agit, il est question, il y va de
iti (grem) po sreči prendre une bonne tournure, s'annoncer bien
za to ne gre cela n'entre pas en ligne de compte, il n'est pas question de cela
to mi gre cela me revient de droit
bo že šlo ça ira, ça s'arrangera - jáma (-e) f
1. fossa, buca:
cesta je polna jam la strada è piena di buche
2. grotta, caverna:
kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
geogr. Postojnska jama grotta di Postumia
3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
apnena jama calcinaio
gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
kompostna jama fossa per la composta
lužilna jama vasca di lisciviatura
parilna jama vasca di vaporizzazione
sušilna jama vasca di essicazione
4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
jama za sneg neviera
5. (grob) fossa, tomba:
izkopati jamo scavare la tomba
spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba
6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
jama hudodelstev focolaio del crimine
7. lov. tana (del tasso, della volpe)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
grad. gradbena jama scavo di fondazione
ledena jama caverna ghiacciata
livna jama forma (fossa) da fonderia
avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
suha jama caverna asciutta
vodna jama caverna con corsi d'acqua
volčja jama trappola per lupi
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto - júžen (-žna -o) adj.
1. (nanašajoč se na jug) meridionale, del Sud, sud:
južna Evropa Europa del sud, meridionale
geogr. južna polobla emosfero meridionale, australe
alp. južna stena parete sud
meteor. južni veter scirocco; mezzogiorno
južno sadje frutti meridionali, tropicali
2. (nanašajoč se na otoplitev) sciroccale:
južno vreme tempo sciroccale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
astr. južna točka nadir
geogr. južna zemljepisna širina latitudine sud
astr. Južni križ Croce del Sud
fiz. južni magnetni pol polo magnetico sud
geogr. južni povratnik tropico del Capricorno
južni sneg neve umida
geogr. južni tečajnik circolo polare antartico
Južna Afrika Sudafrica
Južna Amerika Sudamerica, America del Sud
Južna Evropa Europa Meridionale
Južna Koreja Corea del Sud
Južna Tirolska Alto Adige, Sud Tirolo - južn|i (-a, -o) südlich, na južni strani: südseitig; Süd- (del der Südteil, rob der Südrand, veter der Südwind, meja die Südgrenze, obala das Südufer, die Südküste, polobla die Südhalbkugel, stran die Südseite, okno das Südfenster, pobočje der Südhang)
južni sneg nasser/feuchter Schnee, der Feuchtschnee