Franja

molucrum -ī, n = mola (prim. gr. μύλη) snet(je) v maternici = iznakažen zarodek, izrojenec, izrodek, nedonošenček (= gr. μύλη): Afr. fr.

necrosis [nekróusis] samostalnik
medicina nekroza, odmiranje, mrtvina
botanika snet, palež

necrosis of the bone kostna tuberkuloza

nielle [njɛl] féminin, botanique snet, snetivost; botanique kokolj

techn niello

plȍdina ž (češ.)
1. sadež: trgovina poljskih plodina trgovina s poljskimi pridelki, sadeži
2. anat. izrojeni plod v maternici, mola
3. anat. plodilo: plodina magarca, konja, bika
4. bot. snet: plodina na žitu

ŕja ž
1. rđa: železna rja; rja se prime železa; rja razjeda železo
rđa jede, nagriza gvožđe; rja sne železo
2. snijet, snet, gar, gara, bolest mnogih biljaka: žitna rja

rōbīgō (rūbīgō) -inis, f (k ruber)

1. rdečkasta obloga, rjavica, rjavína, rja: Col., Plin., Hier., Fl. idr., ferrum rubigine roditur O., gladiorum robigo Cu.

2. gniloba, gnilina, gnilád, gniljáva na zobeh: livent rubigine dentes O.

3. rja, snet(java), snetje pri žitu, pepelasta plesen, pepélovka (gr. ἐρυσίβη): Varr., H., Col., Plin., ut mala culmos esset (= ederet) robigo V.; pooseb. Rōbīgō (Rūbīgō) -inis, f Robígina (Rubígina) in Rōbīgus (Rūbīgus) -i, m Robíg (Rubíg), božanstvo ženskega ali moškega spola, ki so ga Rimljani klicali na pomoč zoper snet (= gr. Ἐρυσιβίη Δημήτηρ Gorgon(ij)cev in Ἐρυσίβιος Ἀπόλλων Rodošanov); obl. Rōbīgō: O., Tert., Lact; obl. Rōbīgus: Varr., Gell., Serv. — Od tod Rōbīgālia (Rūbīgālia) -ium, n robigálije (rubigálije), praznik na čast božanstvu Robigini oz. Robigu; obhajali so ga 25. aprila: Varr., Plin., Serv.

4. metaf.
a) rja = brezdelje: ingenium longa robigine laesum torpet O., infectus longi robigine ruris Cl.
b) rja slabih navad, napaka, hiba, pomanjkljivost: Val. Max., Prud. idr., robigo animarum Sen. ph., robiginem suam alicui affricare Sen. ph.
c) razjedajoča rja = zavist: municipalium robigo dentium Mart. glodajoča (razjedajoča) zavist sodržavljanov.

rouille [ruj] féminin rja; botanique snet (na žitu); populaire steklenica; adjectif rdečkasto rjav

costume masculin de sport gris et rouille siv in rdečkasto rjav športni kostim
la rouille attaque, ronge le fer rja napada, razjeda železo

rova ženski spol žitna rja, snet

rust [rʌst]

1. samostalnik
rja (tudi figurativno)
figurativno slab vpliv; rjavenje
figurativno nedelavnost, lenobnost, lenoba
botanika snet, rja (na žitu)

to gather rust (za)rjaveti

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
(za)rjaveti, zakrneti
figurativno plesneti, propadati, postati neuporaben zaradi nerabe; zakržljati
botanika postati snetiv, snetljiv; povzročiti rjo ali rjavenje; pobarvati z rjasto barvo
figurativno oslabiti

better wear out than rust out bolje je ostati do zadnjega aktiven (delaven, dejaven) kot pa počasi slabeti ("rjaveti")

sīderātiō -ōnis, f (sīderārī)

1. zaradi stanja zvezd (= zaradi vročine) povzročena drevesna bolezen, morda vročinski udar, vročinski šok ali pa rastlinska rja, snet: Plin.

2. sončarica, vnetje (vnetica) možganov (ohromelost, paraliza, otrplost, omrtvičenost, odrevenelost) zaradi sončarice: Marc.

smȁknūt -a -o
1. snet
2. usmrčen

smètljika ž snet: smetljika na kukuruzu Ustilago zeae, smetljika na pšenici Ustilago tritici

smut [smʌt]

1. samostalnik
kosmič saj; sajast madež
botanika snet (na žitu)
figurativno nespodobna (obscena) zgodba (beseda, domislica, dovtip); grdo govorjenje, kvanta(nje), obscenost

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zamazati s sajami, umazati
botanika povzročiti snet (na žitu); postati snetljiv (žito)

snetjé -a s snijet, snet, glavnica, gara

ūrēdō -inis, f (ūrere)

1. bot. snet na rastlinah: Col., Plin., si uredo nocuit Ci.

2. skelenje, žgoče srbenje: Plin., Ap.

ustilago [ʌstiléigou] samostalnik
botanika (žitna) snet

зня́тий прикм., posnét prid., snét prid., izbrísan prid.

снятой snet;
снятое молоко posneto mleko

соринка f zrnce prahu, snet

amarilla ženski spol snet (prisad) na jetrih ovac; figurativno zlatnik