Franja

nix, nivis, gen. pl. nivium, f (iz indoev. korenskega subst. *snigu̯h- sneg; prim. gr. νιφάς sneg, snežinka, metež, νείφει, νίφει (iz indoev. *sneigu̯heti) = lat. ning(u)it = stvnem. snīwit, sl. sneži = let. sniègs, umbr. ninctu = lat. ning(u)ito, nem. schneien, sl. sneg = hr. snijêg = got. snaiws = stvnem. snēo = nem. Schnee = ang. snow)

1. sneg, pl. nives kupi snega, snežni zameti, snežne padavine, snežene gmote, sneženje, snegovje, včasih = snežne (zasnežene) poljane (pokrajine), starejše snežnine: Anaxagoras nivem nigram dixit esse Ci., quod pars earum (sc. terrarum) adpulsu solis exarserit, pars obriguerit nive pruinaque longinquo solis abscessu Ci., cum nix alta iacet V., per triginta dies raro umquam nix minus quattuor pedes alta iacuit L., nix nova, vetus L., nivis casus L. padanje (zapad) snega, fluvii … hiberna nive turgidi H. od snežnice, brachia candidiora nive O., nix cumulata vento Cu., n. horrifera Val. Fl.; v pl.: Sen. ph., Macr., tum autem ex omnibus montibus nives proluit ac summas ripas fluminis superavit C., nives Alpinae V., durataeque solo nives H., quodsi bruma nives Albanis illinet agris H., nives caelo prope immixtae L., per nives pruinaque rapi L., miles nivibus pruinisque obrutus L., nives solutae O., nives in alto mari non cadere Plin., mons nivium Lamp.

2. meton.
a) nives = snežni mraz = mrzlo podnebje: tu potes insolitas, Cynthia, ferre nives? Pr.
b) snežna belina: cuius tecta fulgerent eboris nive Ap.

3. metaf. „sneg“ na človeški glavi = beli, sivi lasje: quia luridi dentes te, quia rugae turpant et capitis nives H. (prim. Q. 8, 6, 17), nix capitis Prud. — Star. soobl. ninguis -is, f, od tod acc. pl. ningues: Lucr., abl. sg. ningue: Ap. ap. Prisc.

novínček -čka m
1. demin. od novinec
2. ekspr. novi snijeg, sneg

pròstīrka ž
1. pregrinjalo, pogrinjalo: kreveti s belim prostirkama; pri ulazu u sobu nagazi na debele -e
2. ekspr. sneg
3. stelja: lišće voćaka i slama upotrebljava se za -u stoci

pruīna -ae, f (osnovna obl. *prúsu̯īna, *prūu̯īna, disimilirano iz *pruru̯īna; iz indoev. kor. *preus- zmrzovati, zebsti in (ker mraz povzroča na koži žgoč občutek in srbečico) peči, skeleti, žgati, srbeti; prim. skr. pruṣvā́ kaplja, slana, led, plōṣati pali, žge, got. frius = stvnem. frost = nem. Frost, stvnem. friosan = nem. frieren, ang. freeze, lat. prūna [iz prusnā], prurīre)

1. slana, ivje, srež: Pac. ap. Varr., Lucr., Pr., Sen. ph., Plin., Val. Fl., Cl., Gell. idr., matutinae pruinae O., pruinae ac nives Cu., nives ac pruinae Veg., aqua nive pruināque concrescit Ci., obrigescere pruinā Varr., nec prata canis albicant pruinis H.

2. metaf. sneg: Col., Lucr., Petr., Stat., Val. Fl. idr., interea … ningit: stant circumfusa pruinā corpora magna boum V., gelidae pruinae V.

3. meton. zima: ad medias sementem extende pruinas V.

Schnee, der, (-s, ohne Plural)

1. sneg (alter star, junger svež, bindiger/gebundener utrjeni/sprijeti, durchnässter premočeni, farbiger/roter obarvani, feuchter vlažni/južni, filziger polsteni, flaumiger puhasti/puhec/shrlina, gesetzter uležani, kalter mrzli, klebriger/pappiger lepljivi/lepki, körniger zrnati, lawinenaktiv plazljivi, nasser mokri/južni, trockener suhi, weicher mehki); Elektrizität sneženje;

2. figurativ kokain;

3. schmelzen wie Schnee an der Sonne kar kopneti; Schnee von gestern figurativ stara jajca; Anno Schnee/im Jahre Schnee zdavnaj

sípa ž
1. sitan pijesak, pesak za posipanje
2. sitan, suh snijeg, sneg
3. sitan šećer
4. vrsta loze u vipavskom rejonu

smúka ž
1. smučanje, skijanje: danes je izvrstna smuka
2. snijeg, sneg, za smučanje, skijanje
3. saonice za prenos pluga, drljače na njivu, makare

snȉjeg m, mest. u snijègu, mn. snjȅgovi (ijek.), snȇg m, mest. u snégu, mn. snȅgovi (ek.) sneg: vječni, stalni snijeg; bio, bijel kao snijeg, beo kao sneg; mariti za nešto kao za lanjski snijeg; peći snijeg na ražnju početi nekaj nesmiselnega

snow¹ [snóu] samostalnik
sneg, snežna odeja; snežno stanje; snežna belina, bleščeče bela barva; bele lise na TV ekranu
sleng kokain, heroin (droga)
množina snežne padavine (mase), visok (obilen) sneg
poetično beli lasje

as white as snow kot sneg bel
everlasting snow večni sneg
a fall of snow snežne padavine
flakes of snow snežinke
how is the snow in Slovenia? kakšne so snežne razmere (stanje) v Sloveniji?
where are the snows of yester year? figurativno kje so lepi stari časi?

sugar¹ [šú:gə] samostalnik
sladkor; saharoza
množina vrste sladkorja
figurativno sladkost, ljubkost
figurativno dobrikave, nežne, prilizovalne besede, dobrikanje, laskanje, prilizovanje; osladitev
sleng denar; sneg; ljubček

beet sugar sladkor iz sladkorne pese
brown sugar samo enkrat rafiniran sl.
castor sugar, powdered sugar sladkor v prahu
cane sugar sl. iz sladkornega trsta
crystal sugar kristalni sl.
cube sugar, lump sugar sl. v kockah
fruit sugar sadni sl., fruktoza
granulated sugar sladkorna sipa
grape sugar grozdni sl., dekstroza, glukoza
heavy sugar ameriško, sleng mnogo, kup denarja
loaf sugar sladkor v stožcih
icing sugar, confectioner's sugar sladkor v prahu
raw sugar nerafiniran sl.
refined sugar rafiniran sl.
white sugar prečiščen sl., rafinada
to be sugar on s.o. figurativno biti do ušes zaljubljen v koga

zăpádă -ézi f sneg

zōccolo m

1. cokla:
calzare, portare gli zoccoli nositi cokle

2.
frittata con gli zoccoli kulin. jajčnik s salamo, z mesom

3. pren. kmetavzar, neotesanec, nevednež; nesposobnež

4. zool. kopito

5. ekst. blato, sneg (pod čevlji)

6. gradb., arhit. podzidek; podstavek

7. geol.
zoccolo continentale celinska plošča

zŕnovec -vca m
1. zrnat snijeg, sneg
2. zrnat ugalj, ugljen

сніг -у ч., snég -á m.

Altschnee, der, stari sneg

Blutschnee, der, rdeči sneg

cijèlac -lca m (ijek.), célac -lca m (ek.)
1. celec, nepregažen sneg
2. nesekan gozd
3. ledina, neobdelana zemlja
4. nenačet žir
5. cijelac kamen živa skala

conchesta ženski spol ledeniški sneg

désenneiger [dezɑ̃nɛže] verbe transitif odkidati sneg (quelque chose od, s česa)

dopr̀titi -īm priti gazeč po snegu, skozi sneg