izvábiti (-im) | izvábljati (-am) perf., imperf.
1. far uscire; richiamare:
toplo zimsko sonce je izvabilo ljudi na ulice un tiepido sole invernale ha richiamato la gente sulle strade
2. pren. cavare, strappare:
izvabiti skrivnost strappare un segreto
3. knjiž. pren. suscitare:
izvabiti smeh suscitare il riso
Zadetki iskanja
- jásen (-sna -o)
A) adj.
1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno
2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare
3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile
4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso
5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza
B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs. - krčevit (-a, -o) krampfhaft; krampfartig; -krampf (jok Weinkrampf, smeh Lachkrampf)
krčevit kašelj der Krampfhusten - krčevít (-a -o)
1. adj. spastico; spasmodico (tudi ekst.); convulsivo
2. pren. fortissimo, irrefrenabile, estremo; convulso:
bruhniti v krčevit jok scoppiare in un pianto convulso, irrefrenabile
krčevit napor sforzo estremo
pog. krčevit smeh risarella - krêpek | krepák (-pka -o)
A) adj.
1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
krepek mož uomo robusto
2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
krepek odriv, udarec spinta, colpo forte
3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
beli in krepki zobje denti bianchi e forti
4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
bila je krepka v telo era di costituzione robusta
krepek dedec marcantonio
5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
krepek zajtrk una buona colazione
gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé
6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
krepek požirek lungo sorso
krepek spanec duro sonno
krepek vonj forte odore, profumo
krepke barve colori intensi
krepek glas, smeh voce, riso squillante
7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa
8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
krepka kletev una bestemmia grossolana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
plačati krepek milijon pagare un milione e passa
imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
pren. krepka laž grossa bugia
tisk. krepka črka grassetto
B) krêpki (-a -o) m, f, n
dati (komu)
nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa - krotíti (-ím) imperf. ➞ ukrotiti
1. domare, addomesticare:
krotiti leve, tigre domare leoni, tigri
2. pren. domare (il fuoco)
3. pren. (obvladati, zadrževati) domare, frenare, controllare; moderare:
krotiti jezo, strast frenare la stizza, le passioni
krotiti smeh frenare il riso
krotiti jezik frenare, moderare la lingua - lomíti rompre, casser, briser ; (ude) fracturer ; (žarke) réfracter
lomiti jezik écorcher (ali estropier, baragouiner) une langue
lomiti kopja za koga rompre des lances pour quelqu'un, défendre quelqu'un
lomiti roke se tordre les mains
smeh ga lomi il a une forte envie de rire
sila kola lomi nécessité fait loi - mefístovski, mefistófelski de Méphistophélés, méphistophélique; diabolique, satanique
mefistovski smeh rire moški spol méphistophélique - méh (-a) m
1. mantice (del fabbro, dell'organo)
2. šalj. fisarmonica:
nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica
3. star. (duda) zampogna, cornamusa
4. otre:
meh vina otre di vino
pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
vulg. razparati komu meh sventrare uno
pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
goniti meh tirare, menare il mantice
fot. kamera na meh camera a soffietto
čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
anat. ledvični meh bacinetto renale
zool. pljučni meh sacco aereo
teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
PREGOVORI:
prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - ménjati (-am) | menjávati (-am)
A) perf., imperf.
1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari
2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto
3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro
4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure
5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio
B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.
1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione
2. variare, cambiare; voltarsi - nagánjati (-am) | nagnáti (nažênem) imperf., perf.
1. spingere, incitare, esortare, spronare:
vsak dan ga naganja k učenju ogni giorno lo esorta a studiare
2. spingere, cacciare, mandare; forzare:
naganjati živino v hlev spingere le bestie nella stalla
naganjati, nagnati komu strah v kosti incutere paura a qcn.
naganjati smeh suscitare il riso
nagnati razgrajače cacciar via i chiassoni
nagnati lenuha licenziare il fannullone - nalezljív infectious, contagious, catching, transmissible
nalezljíve bolezni infectious diseases pl
biti nalezljív to be catching
to je nalezljívo (figurativno) that's catching
njen smeh je zelo nalezljív her laughter is very infectious - nalezljív (-a -o) adj. contagioso, infettivo; ekst. attaccaticcio, comunicativo:
pren. nalezljiv smeh una risata contagiosa, comunicativa - ném (-a -o) adj.
1. muto (tudi ekst.); tacito:
človek je gluh in nem l'uomo è sordomuto
nemi film film muto
2. pren. silenzioso:
nem smeh una risata silenziosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nema abeceda alfabeto muto
nema črka lettera muta
geogr. nema karta carta muta
muz. nema klaviatura tastiera muta
biti nema priča čemu essere testimone di
zool. nemi labod cigno reale (Cygnus olor)
num. nemi novec moneta muta
lov. nemi pes cane muto
nemi znak segno muto
nema igra pantomima, controscena - nezadŕžen (-žna -o) adj.
1. inarrestabile, irreprimibile, incontenibile, infrenabile, irresistibile:
nezadržen smeh riso incontenibile
ekst. nezadržen izbruh convulsione
2. straordinario, eccezionale - opólzek obscène, lascif, lubrique, graveleux, grivois, scabreux, polisson, égrillard, leste ; familiarno salé, pimenté, poivré, paillard ; popularno cochon ; (malo) gaulois ; (spotakljivo) indécent, gaillard
opolzki plesi danses ženski spol množine lubriques (ali lascives)
opolzka pripoved récit moški spol salé (ali pimenté, poivré)
opolzek smeh rire moški spol paillard
opolzke šale plaisanteries ženski spol množine salées (ali grivoises, poivrées)
opolzka zgodba histoire ženski spol obscène (ali leste, polissonne, grivoise; familiarno salée)
vreči opolzek pogled na prodajalko jeter un regard polisson (ali égrillard, paillard) sur une vendeuse
študentje, ki so peli opolzke, nespodobne pesmi des étudiants qui chantaient des chansons indécentes (ali gauloises, paillardes)
zid pokrit z opolzkimi risbami mur couvert de graffiti obscènes - otrošk|i [ó] (-a, -o) kindlich; (otročji) kindhaft, kindisch; Kinder- (avtomobil das Kinderauto, čevelj der Kinderschuh, dodatek der [Kinderzuschuß] Kinderzuschuss, das Kindergeld, die Kinderbeihilfe, glasek die Kinderstimme, grob das Kindergrab, jedilni pribor das Kinderbesteck, krožnik der Kinderteller, sedež der Kindersitz, smeh das Kinderlachen, stolček der Kinderstuhl, svet die Kinderwelt, voziček der Kinderwagen, zbor der Kinderchor, bolezen die Kinderkrankheit, igra das Kinderspiel, oblačila Kindersachen množina, die Kinderkleidung, Kinderbekleidung, risba die Kinderzeichnung, soba das Kinderzimmer, sanje der Kindertraum, gledališče das Kindertheater, pohištvo Kindermöbel množina, prijateljstvo die Kinderfreundschaft, vera der Kinderglaube)
otroška ritka der Kinderpopo (tudi figurativno) - planíti (-em) perf.
1. precipitarsi, avventarsi, piombare, scattare, sussultare, erompere, prorompere; sobbalzare; saltare su:
planiti v sobo precipitarsi nella stanza
planiti pokonci saltare, balzare in piedi
solze so ji planile iz oči dai suoi occhi sgorgarono le lacrime
tega nisem jaz naredil, je planil questo non l'ho fatto io, rimbeccò prontamente
ob žalitvi je planil al sentire l'offesa montò in collera
2. pren.
planiti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere; prorompere in lacrime, in una risata
3. (napasti) assaltare, attaccare
4. (ogenj) avvampare; pren.
rdečica ji je planila v obraz avvampò nel viso di rossore
5. investire:
vanj je planil veter fu investito da una raffica di vento
6. gettarsi:
planiti po plenu gettarsi sul bottino
planila mu je okrog vratu gli si gettò al collo - póčiti (-im) | pókati (-am)
A) perf., imperf.
1. scoppiare, esplodere; schioccare; sparare:
puška poči il fucile spara
pog. počiti nekoga sparare a uno
2. spaccarsi, fendersi, rompersi:
led poči il ghiaccio si spacca
struna je počila la corda si è rotta
3. (udariti, udarjati) picchiare, battere
4. pren.
pokati od jeze scoppiare, schiattare dalla rabbia
pokati od smeha sbellicarsi, crepare, scompisciarsi dalle risa
počiti v smeh scoppiare a ridere
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
tako sem sit, da bom počil sono sazio da scoppiare
5. impers. pren. scoppiare (guerre e sim.):
na Kosovu je počilo nel Cossovo sono scoppiati scontri armati
B) póčiti se (-im se) perf. refl. (spopasti se) azzuffarsi, litigare; venire alle mani - po navadi stalna zveza
(v večini primerov) ▸ általábankot po navadi ▸ kontrastivno zanimivo szokás szerintPoletna modna oblačila so po navadi cenejša od zimskih, izbira pa je ogromna. ▸ A divatos nyáriruhák általában olcsóbbak, mint a téliek, a választék pedig hatalmas.
Po navadi bolnikom svetujem sproščanje, dopust, terapijo. ▸ Általában azt tanácsolom a betegeknek, hogy pihenjenek, vegyenek ki szabadságot, járjanak terápiára.
Kot po navadi nas je naš Jože spravljal v smeh. ▸ Jože szokás szerint megnevettetett bennünket.