Franja

Bildungsziel, das, Bildungszweck, der, izobraževalni smoter

Endzweck, der, končni smoter

Kunstzweck, der, umetnostni smoter

Lebenszweck, der, življenjski smoter

summa -ae, f (subst. f. adj. summus)

1. najvišje mesto, prvo mesto, prvenstvo: solus summam habet hic apud nos Pl., qui (sc. equites Romani) vobis ita summam ordinis consilique concedunt, ut … Ci. prvo mesto v stanu in pri posvetovanju.

2. (pri računanju, štetju, številjenju) skupno število, vsota, seštevek, skupni znesek, ves znesek, izid, rezultat, súma, fácit: quanta istaec hominum summast? Septem milia Pl., summa litium Ci., summa omnium fuerunt ad milia CCCLXVIII C. vseh skupaj je bilo … , quarum omnium rerum (= quorum omnium hominum) summa erat capitum Helvetiorum milia CCLXIII … C., summam subducere ali facere ali conficere Ci. ves znesek povze(ma)ti, kaj sešte(va)ti, addendo deducendoque videre, quae reliqui summa fiat Ci.; pren.: omnem meorum maerorum summam edictavi tibi Pl., rationibus subductis summam feci cogitationum mearum omnium Ci. ep., propositā vitae eius velut summā partes singillatim … exsequar Suet., summa summarum Pl., Lucr., Sen. ph. ali summa summaï (= summae) Lucr. vsota vseh vsot, glavna posledica vsega (tega), glavni posledek vsega (tega); occ.
a) denarna vsota, novčna vsota, denarni znesek, denar: Ph., Plin. idr., de summa nihil decedet Ter., pecuniae summa praegrandis Ci., parvula summa Sen. ph. neznatna vsota, vsotica denarja, summam pecuniae augere L. ponudbi dodati, hac summā redempti L., creditor totius summae Q., actorem summarum … in cubiculum vocavit Suet.
b) množica, mnoštvo, grmada, starejše mnóž: mali, praedae Ci., summa copiarum L.

3. metaf.
a) vrhunec dovršenosti, vrhunec popolnosti, dovršenost, popolnost: ad summam operis perducere Q., huic studium et incrementum dederit utilitas, summam ratio et exercitatio Q., cum existimem … nec ad ullius rei summam nisi praecedentibus initiis perveniri Q.
b) glavna stvar, glavna točka, glavna vsebina, glavni predmet, bistvo, poglavitni smoter, zadnji namen, cilj in konec: in hoc summa iudicii causaque tota consistit Ci., leges autem a me edentur non perfectae … , sed ipsae summae rerum atque sententiae Ci., lectis rerum summis L., summa universi belli L., querelarum L., postulatorum L. glavne terjatve, propositorum Iust., epistulae Cu., hoc caput, … haec belli summa nefandi V. cilj in konec.
c) celota, skupnost, celotnost, vkupnost, celokupnost, skupek, obseg, obsežek: virium Cu., summā omnia constant O. v vsem, vitae summa brevis H. celota = vsa doba kratkega življenja, pertinet ad summam Q., summa exercitūs C. vodstvo vse vojske, vrhovno vodstvo vojske, vrhovno poveljstvo nad vojsko, summa belli C., N. vodstvo vse vojne, vrhovno poveljstvo v vojni, summa imperii C. vrhovno poveljstvo (poveljništvo), nadpoveljstvo, summa imperii maritimi (na morju) N., summa imperii custodiae N. vrhovno nadzorstvo nad jetniki, unius summa imperii Iust. celotnost vladarstva, summa (omnium) rerum ali rerum summa vrhovno vodstvo vseh stvari, poseb. vojne, vsa oblast, najvišja (vrhovna) oblast: ad te summa solum … omnium rerum redit Ter., is, qui summam rerum administrabat Ci., alter (sc. imperator) libere ad summam rerum consulere debet C., quorum (sc. principium) ad arbitrium iudiciumque summa omnium rerum consiliorumque redeat C. zadnja odločitev pri posvetovanju in dejanju, rerumque summa ad Antipatrum defertur N., de summa rerum decernere L. ali certare T., rerum consule summae O. za vesoljni svet; včasih je summa rerum = skupni položaj, splošni položaj: consilium de summa rerum Beryti habitum T.; discrimen summae rerum L. vse državne blaginje, poscit summam sceleris T. vrhovno vodstvo, summa victoriae C. popolna odločitev; haec summa est; hic nostri nuntius esto V. to je skupek (obseg) mojega naročila; ad summam nihil proficere Ci. ali nihil in summam proficere T. v vsem, nihil proficere in summam belli L. ali pacis T. v vsem za vojno (mir), glede na vojno (mir) ne opraviti (doseči) ničesar. Adv.
a) ad summam Ci. v vsem, skratka, sploh;
b) in summā Ci., Plin. iun., T. v vsem, (v)obče, skratka, sploh; poznolat. in summa = naposled: in summa victus occumbit Iust.

zweckfrei prost, nevezan na vnaprejšen smoter

zweckmäßigerweise glede na smoter/namen, v skladu s smotrom/namenom

apīscor -scī, aptus sum (incoh. glag. *apiō -ere = alligare, comprehendere vinculo) „nase privezati“, od tod

1. (krajevno) doseči, dohiteti, doiti: hominem Pl., ait eum nescio quo penetrasse maris apiscendi causā Ci. ep., apisci legatos Sis. ap. Non.

2. (fizično) doje(ma)ti, popasti (popadati) (o kužnih boleznih): ex aliis alios Lucr.

3. pren.
a) kaj kot smoter svojega prizadevanja doseči (dosegati), s trudom priti do česa: vitam deorum Ter., hereditatem sum aptus Pl., cuius (finis bonorum) apiscendi causā Ci., spes apiscendi summi honoris L., qui id flamonium apisceretur T.; redko z gen.: dum dominationis apisceretur T.
b) z umom doseči (dosegati), doumeti, naučiti se česa, priučiti se čemu: ratione animi rem Lucr., cuius (Chaldaeorum artis) apiscendae otium apud Rhodum... habuit T.; s pass. pomenom: Fabius Max. ap. Prisc., ingenio apiscitur (po drugih adipiscitur) scientia Pl.

Dēmocritus -ī, m (Δημόκριτος) Demokrit,

1. filozof iz Elee, roj. ok. l. 460, umrl l. 361, učenec Leukipa iz Elee; začetnik nauka o atomih. Nravstveni smoter mu je bila εὐϑυμία, brezstrastna mirnost duha, ki so jo zaradi nerazumevanja imeli za veselost ter so zato Demokrita imenovali „smejoči se filozof“: Varr., Ci., Lucr. idr., si foret in terris, rideret Democritus H., excludit sanos Helicone poëtas H. Od tod adj. Dēmocritēus, mlajše Dēmocritīus 3 (Δημοκρίτειος) Demokritov, demokritski: Anaxarchus Democritius Ci. Demokritov privrženec; subst.
a) Dēmocritīī -ōrum, m demokritovci, učenci (privrženci) Demokrita: Ci.
b) Dēmocritēa -ōrum, n Demokritova (učna) pravila, Demokritovi nauki: Ci.

2. kipar iz Sikiona: Plin.

3. Sikionec, Ciceronov gostinski prijatelj: Ci. ep.

frustrō -āre -āvī -ātum (frustrā) varati, prevariti, premotiti, preslepiti, za nos voditi, za bedaka imeti: ego me frustro Pl., fr. nos falsā atque inani spe L. z varljivim in praznim obetanjem pitati, custodes Vell.; v pass.: frustrantur spe S. upanje jih vara, pauci in pluri-bus minus frustrari S. so manj zgrešili svoj cilj (smoter), ker jih je bilo le malo proti velikemu številu (sovražnikov), ambiguis frustratus sortibus Lucan., variis dilationibus frustratus Iust., Hannibal a Fabio frustratus Aur.; z gen.: frustratus captionis Gell. Pogosteje dep. frustror -āri -ātus sum

1. = frustrō: spes me frustrata est Ter., frustrari cum alios tum etiam me ipsum velim Ci., te ipsum frustraberis N., Iugurtham spes frustrata S., Cloelia frustrata custodes L., nec Tarquinios spe auxilii frustrabor L., gaudia aliquem frustrantur Cat., fr. exspectationem alicuius Plin. iun.; z gen.: tellus soli frustrata Sil.; pesn.: numquam frustrata vocatūs (želje) hasta meos V., inceptus clamor frustratur hiantes V. zastane, zamre v odprtih ustih; med.: frustratus quam poenam pendes? Cu. če se osmešiš; abs.: Cocceius vide ne frustretur Ci., frustratus est T.

2. metaf. narediti brezuspešno (nekoristno), spodnesti, preprečiti, uničiti: impensas, labores Col., ignavi cuiusque tenuissimas spes S., improbas spes hominum Plin. iun. parentum gaudia falsis lacrimulis Cat. skaliti, rami arborum ictus frustrantur Cu., instantem damnationem frustrati T.

izobraževaln|i (-a, -o) Bildungs- (politika die Bildungspolitik, ustanova die Bildungseinrichtung, die Bildungsanstalt, smoter der Bildungszweck, sistem das Bildungswesen)
izobraževalni program das Lehrprogramm

končn|i [ô] (-a, -o) End- (montaža die Endmontage, odločitev die Endentscheidung, rima der Endreim, stopnja die Endstufe, vsota die Endsumme, zmaga der Endsieg, soglasnik der Endkonsonant, rastlinstvo, botanika brst die Endknospe, cilj das Endziel, efekt der Endeffekt, živalstvo, zoologija gostitelj der Endwirt, prevzem die Endabnahme, rezultat das Endresultat, šport der Endstand, das Endergebnis, sklep der [Endbeschluß] Endbeschluss, smoter der Endzweck, samoglasnik der Endvokal, stanje der Endzustand); [Schluß] Schluss- (določba die [Schlußbestimmung] Schlussbestimmung, faza die [Schlußphase] Schlussphase, stavek der [Schlußsatz] Schlusssatz, krojenje tehnika die [Schlußausformung] Schlussausformung); Fertig- ( tehnikapihanje das Fertigblasen)
končna cena der Konsumentenpreis
končni obračun die Endabrechnung, [Schlußrechnung] Schlussrechnung
končni izdelek das Fertigfabrikat, die Fertigware, das Fertigerzeugnis, das Enderzeugnis
končni izbor die engere Wahl

namen² [è] moški spol (-a …) (smoter) der Zweck; die Zweckbestimmung
dobrodelni namen mildtätiger Zweck
(pridobitni Erwerbszweck, sam sebi namen Selbstzweck, vojaški Militärzweck)
v namen zu (dem/diesem) Zweck
v … namene zu … Zwecken/für … Zwecke
(reklamne zu Reklamezwecken, študijske für Studienzwecke/zu Studienzwecken)
imeti namen pri čem: bezwecken (mit)
uporabljen za druge namene zweckentfremdet
odtujitev namenu die Zweckentfremdung
odtujiti namenu zweckentfremden
namen posvečuje sredstvo der Zweck heiligt das Mittel

objetivo objektiven, stvaren, nepristranski

objetivo m fot objektiv; cilj, smoter

point¹ [pɔ́int] samostalnik
konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
arhaično bodalo, meč
tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
lov cilj, postojanka (psov)
množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
slovnica pika (tudi full point)
tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
matematika točka (point of intersection sečišče)
decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
geografija rtič
geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
(karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
šivana čipka
glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
vojska predstraža, izvidnica
britanska angleščina kretnica

ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
to be off points biti v svobodni prodaji
ekonomija to put on points racionirati
at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
at the point of na robu, blizu
at the point of the pistol z namerjeno pištolo
at the point of the sword z grožnjo, nasilno
at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
to be on the point of pravkar nameravati
beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
to bursting point (sit) da bi počil
boiling-point vrelišče
freezing-point ledišče
melting-point tališče
to bring to a point dovršiti, končati
a case in point ustrezen primer
to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
to give point to s.th. poudariti kaj
šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
to dine on potatoes and points jesti samo krompir
in point ustrezen, umesten
in point of glede na
in point of fact pravzaprav, resnično
point at issue sporna točka
a point of interest zanimiva podrobnost
the point of the jaw brada
a knotty point zamotana stvar
to keep to the point ostati pri stvari
to lack point ne biti prepričljiv
to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
a moot point dvomljiv dokaz
ameriško point of origin kraj porekla
not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
to see the point razumeti poanto
to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
to stick to the point ostati pri stvari
to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
one's sore point boleča točka
there is no point in it nima smisla
to the point stvarno
up to a point do neke mere
turning-point preokret
point of view stališče, mnenje
that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
parlament point of order dnevni red

prae-dēstinō -āre -āvī -ātum (prae in dēstināre)

1. kot smoter, cilj si vnaprej določiti (določati): sibi similes triumphos L.

2. vnaprej določiti (določati), vnaprej odmeriti (odmerjati), predestinírati: alicui trinam indolem Prud.; pt. pf. praedestinatus: Aug., Eccl.

3. vnaprej si priskrbeti, vnaprej nabaviti, vnaprej se oskrbeti s čim: cavea modico praedestinata pretio Ap.

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

sentido prisrčen, iskren; boleč; otožen; občutljiv, razdražljiv

sentido m čut, smisel, pomen; razsodnost; zavest; pamet; stran, smer; smoter, namen
sentido común zdrava pamet
sentido primitivo prvoten pomen
el sentido del oído (olfato, tacto, gusto, de la vista) sluh (vonj, tip, okus, vid)
sentido de la orientación čut za orientacijo
contrario al sentido nespameten
falto de sentido nesmiseln, nespameten
con sentido po smislu
en este sentido v tem smislu; v tej smeri; v tem pogledu
en sentido recto naravnost naprej
en sentido inverso v obratnem redu
en pleno sentido (ali en el sentido riguroso) de la palabra v polnem (pravem) pomenu besede
carecer de sentido no tener sentido biti nesmiseln, nobenega smisla ne imeti
cuesta un sentido stane ogromno denarja
dar un sentido malo (a) nekaj slabo razlagati, zameriti
dar otro sentido (a) drugače nekaj razlagati, drug smisel dati
perder el sentido zavest izgubiti, omedleti; fig glavo izgubiti
tomar en buen sentido v dobrem smislu sprejeti
los cinco sentidos petero čutov; fig zdrava pamet
en todos los sentidos v vsakem pogledu; povsod, na vse strani
privado (ali falto) de los sentidos onesveščen, v omedlevici

superus 3 (super)

A. pozitiv zgoraj stoječ, zgoraj ležeč, (z)gornji, pozémski, pozêmeljski, nadzêm(elj)ski (naspr. īnferus spodnji, dolnji, podzemski, podzemeljski)

1. redkeje v sg.: limen Pl., Nov. ap. Non., lumen Enn. ap. Macr., V., Lucr., pars Lucr., mare superum Pl., Ci., Mel., Plin. ali superum mare Suet. zgornje (Zgornje) morje = Jadransko morje (naspr. mare inferum = Tirensko (Etrur(ij)sko) morje), v pismih tudi samo superum: iter ad superum, navigatio infero Ci. ep.; superi regnator Olympi V., supero caelicolûm regi V., inferus an superus tibi fert deus funera, Ulixes? L. Andr. ap. Prisc., Iuppiter superus (naspr. Iuppiter inferus = Pluto) Cat., Sen. tr. Pogosto v adv. abl. sg. f superā in (sinkop.) suprā (gl. suprā); kot subst. sg. n de superō Pl., Lucr. ali ex supero Lucr. od zgoraj. — Redka soobl. super -era -erum: super inferque vicinus Ca., quam (sc. naturam) totus habet super ignis Lucr. —

2. pogosteje (klas. v večini primerov) v pl.: spectatores rerum superarum et caelestium Ci., superae sedes O. nebeška, superis regnis detrudere Iovem V., superis ab oris V. z (z)gornjega sveta, superas evadere ad auras V. k pozemskim (pozemeljskim, dnevnim) sapam, na zgornji svet, superas caeli venire sub auras V., di superi atque inferi Pl., omnes di superi inferi Ter., di superi et inferi Ci., superi divi V., di superi H., superis deorum gratus et imis H. Kot subst.
a) superi -ōrum (pesn. večinoma -ûm), m α) (sc. dii) zgornji (pozémski, pozêmeljski, nadzemeljski, nebeški) bogovi, nebeščani, potem bogovi nasploh: flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., quae superi manesque dabant V., multum ille et terris iactatus et alto vi superûm V., aspiciunt superi mortalia O., rex superûm trepidare vetat O., superorum numina O., quis … digne scripserit … Tydiden superis parem? H., vota movent superos Pr. β) zgornji svet, ljudje na zemlji, zemljani (naspr. īnferi podzemlje, podzemljani): hic multum fleti ad superos … Dardanidae V. na zgornjem svetu, na zemlji (= od zemljanov) objokovani, viden, ut … (sc. Romulum) pater ipse suo superûm iam signat honore? V., quam apud superos habuerat magnitudinem (sc. Pompeius), illibatam detulisset ad inferos Vell. γ) (še) živi, (še) živeči (naspr. mrtvi, rajni(ki), pokojni(ki)): Vell.
b) supera -ōrum, n zgornje, višina: nihil habent haec genera proni et supera semper petunt Ci., ut omnia supera infera, prima ultima media videremus Ci., supera alta V. zgornji predeli, nebeške višine (višave), supera ardua V. zgornje višine, supera convexa V. nebesni obok.

B. komparativ superior -ius

1. bolj zgoraj (višje) se nahajajoč (ležeč, stoječ), (bolj) (z)gornji, višji (naspr. inferior -ius): in superiore qui habito cenaculo Pl., deiectus vero qui potest esse quisquam nisi in inferiorem locum de superiore motus? Ci., inferiore omni spatio vacuo relicto superiorem partem collis … densissimis castris compleverant C., legionis nonae et decimae milites … confectos Atrebates … ex loco superiore in flumen compulerunt C. ali de superiore loco in eum impetum faciunt C. z višine, od zgoraj, tota domus superior vacat Ci. ep., superior pars Corn., fluminis pars L., pars aedium N., vada L., mare superius (mare superum) L., regio C., loca C. višje ležeče zemljišče, višje ležeče področje, višje ležeč položaj, labrum C., molares Col. zgornji kočniki, ex superiore fastigio Cu., Moesia superior Eutr. Zgornja Mezija; n pl. subst.: cuius (sc. muri) ima saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu. spodnji deli, zgornji deli; occ.
a) de loco superiore dicere ali agere Ci. s sodnega stola, s sodnega odra (kot pretor); toda: agere beneficio populi Romani de superiore loco Ci. ali e superiore loco contionari Ci. = de rostris z govorniškega odra, z govorišča; prim.: meos multos et illustres et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep. tako s sodnega stola (odra) kot tudi v navadnem življenju, sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci. (gl. inferior in aequus).
b) (v kakem spisu) predhoden, spredaj (zgoraj) se nahajajoč, prejšnji (naspr. inferior sledeč, naslednji): scriptura superior Ci., exemplum superius, duo superiores libri Lact.

2. metaf.
a) (časovno) prejšnji, pretekel, nekdanji, minul: annus Ci., C., Suet., anno superiore Ci., N., superioribus annis S., superioribus diebus Ci., C., quid proxima, quid superiore nocte egeris Ci. zadnjo, predzadnjo noč, aetas Ci. višja starost, postaranost, priletnost, ostarelost, starost, omnes aetatis superioris C. vsi priletnejši (možje), pastores aetate superiores Varr. starejši (naspr. pueri), superiorum (sc. hominum) aetas Ci. ljudi, ki so prej živeli; od tod superior (sc. aetate) o istoimenskih osebah = starejši: superioris filius Africani Ci., ad illius superioris Africani in re gerunda celeritatem Ci., superior Dionysius Ci., N.; tempus superius (naspr. tempus posterius) Ci., superioribus temporibus Ci. ep., cum sentiret neque libere neque vere sibi de superioribus (sc. temporibus, naspr. inferiora tempora) tradendi potestatem relictam Suet., in superiore vita Ci., superior vir, uxor, superiores nuptiae Ci., comitia, leges, coniuratio, bellum, facinus Ci., factum superius, superiora aestiva Hirt., superioribus proeliis exercitati C., cuique superiorum regum … gloria par L., superior crudelitas, superioris solis defectiones N., addunt ad superiores totidem naves N. prejšnjim ladjam = ladjam, ki so že bile, ki so jih že imeli, superius genus Pl. prej omenjena, ut dixi superius (adv.) Pl. prej (= (bolj) zgoraj); kot subst. m. pl.: frumentum sumpsit sicuti superiores Ci. kakor njegovi predniki (predhodniki); kot subst. n. pl.: superiora illa, quamquam ferenda non fuerunt, tamen, ut potui, tuli Ci. tiste (one) prejšnje prigodke.
b) (po dostojanstvu, činu, stanu, redu) višji, odličnejši: ut ii, qui superiores sunt, summittere se debent in amicitia: sic quodam modo inferiores extollere Ci., qui monent, ut quanto superiores simus, tanto nos geramus summissius Ci., superioris etiam ordinis nonnulli C. nekateri (častniki) višjega čina, nekateri višji poveljniki, nonnulli ex inferioribus ordinibus … virtutis causā in superiores erant ordines … traducti C.; z abl.: honoris gradu superior, superior factus ordine Ci. ep.; kot subst. m. višji, nadrejeni, predstojnik: premendoque superiorem … sese extollebat L., cui omnem honorem ut superiori habuit Vell., invident autem homines maxime paribus et inferioribus … ; sed etiam superioribus invidetur Ci., superbia viri aequalium quoque, adeo superiorum intolerantis T.
c) (po dobrih lastnostih, veljavi, moči in drugih prednostih) imenitnejši, izvrstnejši, mogočnejši, močnejši, druge v čem prekašajoč, druge presegajoč, nadvladujoč nad kom, čim ali koga, kaj, prevladujoč (nad kom, čim), obvladujoč koga, kaj, zmagujoč (nad kom, čim), zmagovit, premagujoč koga, kaj, kot zmagovalec: aliquis superior Ci. imenitnik, imenitnež, superior contra improbos Ci., populus superior factus Ci. je zmoglo, je prevladalo, je nadvladalo, se, quo impudentius egerit, hoc superiorem discussurum Ci., superiores habebantur C., extemplo, simul pares esse coeperint, superiores erunt L. bodo prevladali (prevladovali) nad vami, in causā superiorem aliquem facere L.; poseb. kot voj. t.t. proelio superior discedere S. ali samo discedere superior N. priti iz boja kot zmagovalec, oditi z bojišča kot zmagovalec, iziti iz boja kot zmagovalec, zmoči koga, premagati koga, zmagati nad kom, ut nostri omnibus partibus superiores fuerint C. da so zmagali, da so bili zmagalci, hoc ipso fiunt superiores, quod nullum … acceperant detrimentum C. so zmogli, so premagali, res Romana erat superior L. je bila zmagovita, je zmagala, quo proelio fuit superior N. je ostal zmagovit, multo superiores bello esse coeperunt N. precej prevladovati (obvladovati, nadvladovati); pogosto z abl. (glede na kaj, po ali v čem): facilitate et humanitate superior Ci., pecuniis superiores Ci., loco, fortunā, famā superiores Ci., vi potius superiores quam iustitiā pares Ci., quod hostes equitatu superiores esse intellegebat C., causā superior L. za kogar govori pravica, komur v prid govori pravica. — Adv. superius, gl. suprā.

C. superlativ

I. superrimus (superrumus) 3 najvišji; to obl. navajata Varr. in Char. —

II. suprēmus 3 (prim. extrēmus: exterus, postrēmus: posterus)

1. (krajevno) najzgorn(j)ejši, najvišji, najskrajnejši, večinoma le pesn. in partitivno = najvišji del česa, vrh česa: supremus mons H., montes supremi Lucr., clamore supremos implerunt montīs V., rupes Sen. tr., arx Cl.; podobno: supremae Thetyos unda Mart.

2. (časovno) (najbolj) zadnji, (najbolj) poslednji; atrib. supremā nocte V., in te suprema salus V., manum supremam imponere bellis O. = končati vojno, supremis testamenti verbis T., iudicia (sc. hominum) suprema Plin. iun., Q. oporoke, tabulae Mart. oporoka, senecta suprema Plin. skrajna, visoka, siva, supremis suis annis Plin.; partitivno: sole supremo H. ob zadnjem sončnem siju, ob sončnem zahodu, nocte suprema Col. ob koncu noči. Poseb. o koncu življenja, obhajati (doživljati, preživljati) zadnji dan = umreti; od tod o vsem, kar je povezano s smrtjo: dies supremus Ci. zadnji (smrtni) dan, dan smrti, supremo vitae die Ci., supremo eius die Ci., supremā die H., diem obire supremum N., spoliatus illius supremi diei celebritate Ci. brez pogrebne svečanosti, prikrajšan za pogrebno slovesnost (za pogreb), hora suprema Tib. = supremum tempus H. zadnja ura, smrtna ura, ura smrti, supremo in tempore Cat., genitor digressu dicta supremo fundebat V., oscula suprema O. zadnji poljubi, poslovilni poljubi, mors suprema H. = supremus finis H. konec življenja, smrt = suprema funera O., mittit mille viros, qui supremum comitentur honorem V. ki naj bi ga (mrliča) častno spremljali, suprema munera V. zadnja (poslednja) čast, suprema officia Petr., T. pogreb, supremi tori O. mrtvaški oder, skolke, pare, supremus ignis O. grmada, supremi tituli Plin. iun. nagrobni napisi, supremum iter H. zadnja pot, suprema eius (sc. Augusti) cura Plin., in suprema ire Plin., Troiae sors suprema V. poguba, pogibel, uničenje, porušenje, razrušenje, razrušitev, dies regnis illa suprema fuit O., Phrygiae casus venisse supremos Cl.; enalaga: sociamque tori vocat ore supremo O. z umirajočimi usti, umirajoč, suprema versare lumina O. = versare supremo lumina motu O. poslednjič obrniti (obračati) oči. Pogosto kot subst. suprēma -ōrum, n
a) zadnji trenutki, zadnja (smrtna) ura, ura smrti, smrt, konec življenja: carmen, quo Germanici suprema defleverat T., agitare de supremis T. misliti na samomor, supremis adpropinquare ali admotum esse (bližati se) T., sentire suprema Plin., supremis divi Augusti Fausta quaedam … famem … portendit Plin., aliquem in supremis consolari Q.
b) zadnja (poslednja) čast, pogreb, pogrebna slovesnost (svečanost): cineri ingrato suprema ferebant (so izkazovali) V., cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T.
c) smrtni ostanki sežganega trupla, kosti, mrtvo truplo: supremis eius plures honores dati L. epit., habitus supremis honor T., humare suprema Amm.
d) poslednja volja, zadnje uredbe, oporoka, volilo: Icti., nihil primo senatus die agi passus est nisi de supremis Augusti T.

3. (po meri, stopnji, dostojanstvu)
a) najvišji, največji, najskrajnejši, skrajen, najhujši: supremum supplicium Ci., mulcta suprema Gell., macie confecta supremā ignoti nova forma viri V.; subst. suprēmum -ī, n skrajno, najskrajnejše: ventum ad supremum est V. namen in smoter je dosežen.
b) najvišji, najvzvišenejši, prevzvišen: supremus Iuppiter Pl., Ter., H. ali Iuppiter supremus Pl., Iunonis supremi coniugis templum Poeta ap. Plin., tu me … supremum habuisti comitem consiliis tuis Pl., supremus deus Lact.

4.
a) adv. acc. sg. n suprēmum zadnjič, zadnjikrat, poslednjič, poslednjikrat: Plin., Ps.-Q. (Decl.), animamque sepulcro condimus et magnā supremum voce ciemus V. (o trikratnem poslovilnem pozdravu vale), quae mihi tum primum, tunc est conspecta supremum O.
b) adv. abl. sg. n suprēmō zadnjič, poslednjič: anima exitura supremo Plin. —

III. summus 3, gl. summus.

svrh|a moški spol (-a …) der Zweck
v svrho zwecks, behufs
| ➞ → namen, smoter