Franja

significato m

1. pomen; smisel:
significato proprio e figurato dobesedni in preneseni pomen
parole senza significato nesmiselne besede

2. jezik označenec

3. pren. pomembnost, vrednost

simţ -uri n

1. čut

2. občutek; smisel

Sinn, der,

1. (-/e/s, -e) čut; (Sinnesorgan) čutilo; Sinne, pl , ([Bewußtsein] Bewusstsein) zavest, (geschlechtliches Empfinden/Verlangen) čuti, čutnost

2. (-/e/s, ohne Plural) (Gefühl für etwas, Sinngehalt) smisel (für za); (Bedeutung) pomen (übertragen prenesen); (Drehrichtung) Technik smer; sechster Sinn šesti čut, figurativ poseben občutek (für za) ; Sinn haben imeti smisel, biti smiseln; keinen Sinn haben ne biti smiseln; einen Sinn geben osmišljati, osmisliti; anderes Sinnes werden premisliti si; eines Sinnes sein biti istega mnenja (z), soglašati (z); jemandem steht der Sinn (nicht) nach etwas (komu) je/ni do (česa); etwas ergibt einen/keinen Sinn (kaj) ima smisel/nima nobenega smisla; seine fünf Sinne beisammen haben biti pri sebi/pri pravi pameti; seine fünf Sinne zusammenhalten biti zbran;
aus: nicht aus dem Sinn gehen/kommen ne iti iz misli; sich aus dem Sinn schlagen etwas izbiti si iz glave; aus dem Sinn verlieren pozabiti (na);
bei: bei Sinnen pri pravi (pameti);
durch: durch den Sinn gehen/schießen prešiniti (koga);
im: im Sinne des Paragraphen: v smislu; im strengsten Sinne v ozkem pomenu besede; im Sinn haben etwas imeti namen, imeti v mislih, načrtovati; nichts im Sinn haben mit ne imeti smisla za;
in: in den Sinn kommen priti na misel; in jemandes Sinn sein biti po (čigavem) okusu; in jemandes Sinne handeln ravnati, kot bi si bil (kdo) želel; es will mir nicht in den Sinn gehen ne morem razumeti;
ohne: ohne Sinn und Verstand brezglavo;
von: von Sinnen sein biti ob pamet; der langen Rede kurzer Sinn na kratko povedano

Sinngehalt, der, smisel; Philosophie smiselnost

smîsao -sla m, mest. u smíslu, mn. smȉslovi smisel, pomen: razumjeti stvar u pravom -u; isti pravac a sporedan smisao; nema -a da to radiš

snout [snáut] samostalnik
gobček, smrček; (prašičji, ježev) rilec; kljun (cevi, vrča, posode); izboklina (npr. ledenika)
domačno, slabšalno (človeški) nos
figurativno nos, smisel (for za)
sprednji del (avta)

soul [sóul] samostalnik
duša; psiha; duševnost; duh
figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
energija, moč

by my soul pri moji duši! pri moji veri!
in my soul of souls v globini moje duše
upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
All Souls' Day cerkev vernih duš dan
cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
my good soul moj dragi
the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
immortality of soul neumrljivost duše
the life and soul of duša (in srcé) (česa)
the poor little soul revček
a simple soul preprost, skromen človek
he is a good old soul on je dobra duša
he is the soul of honour on je poosebljena čast
to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
to keep body and soul together ostati pri življenju
he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
I do not see a single soul žive duše ne vidim

sound¹ [sáund] samostalnik
zvok, zven, glas, šum; ton; slušaj, doseg sluha
figurativno vtis; pomen, smisel
zastarelo sporočilo, naznanilo

within the sound of v slušaju
sound amplifier ojačevalec zvoka
the sound of a bell glas zvona, zvonjenje
sound and fury prazne (gole) besede
I don't like the sound of it to mi ni všeč, tu nekaj ne more biti v redu
there was much sound but little sense in his speech njegov govor je bil poln donečih besed, a reven idej

spirit¹ [spírit] samostalnik
duh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona)
figurativno polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija
figurativno življenjska moč, volja
figurativno gonilna moč, duša (podviga, podjetja)
množina razpoloženje; veter, sapica

in (the) spirit v duhu
out of spirits potrt, deprimiran
absent in body, but present in spirit telesno odsoten, duhovno pa prisoten
animal spirit življenjska moč
astral spirits duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdami
familiar spirits duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijo
great spirits véliki duhovi (razumniki, velikani duha)
high spirits dobro, veselo razpoloženje, veselost
the Holy Spirit cerkev sv. duh
low spirits potrtost, deprimiranost
a master-spirit človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenje
a mischievous spirit hudoben škrat
a man of a domineering spirit mož zapovedovalnega značaja
peace to his departed spirit mir njegovi duši
the poor in spirit ubogi na duhu, ponižni
poor spirits pobitost, potrtost
public spirit smisel za javni blagor
unbending spirit neupogljiv duh (značaj)
the spirit of the law duh zakona
to be in poor (low) spirits biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)
he is the driving spirit of the undertaking on je duša podjetja
to call up a spirit klicati duhá
our spirits go up (rise) naša morala se dviga
he has the spirit of a lion on ima levji pogum
to keep up one's spirits ne izgubiti poguma

suōno m

1. glas, zvok:
suono alto, basso visok, nizek zvok
suono chiaro, cupo jasen, zamolkel zvok
il suono del campanello, del martello glas zvonca, zvok kladiva
muro del suono zvočni zid
tecnico del suono film zvočni tehnik

2. glasba zvok (glasbila):
il suono del flauto, dell'organo zvok flavte, orgel

3. jezik glas

4. smisel, prizvok, ton

5.
al suono di, a suon di ob zvoku:
marciavano al suono della tromba korakali so ob zvoku trobente
fu accolto a suon di fischi sprejeli so ga z žvižganjem

tâlc -uri n

1. smisel; pomen

2. prilika, parabola

tenor [ténə]

1. samostalnik
vsebina, smisel, pomen, ténor (listine, uredbe); smer, tok, tek
pravno resnična, prava namera
glasba vodilna melodija večglasne skladbe
figurativno vodilni ton ali misel
ekonomija trajanje menice
glasba tenor voice
tenór, tenorist; viola, brač

tenor bell največji in (po tonu) najnižji zvon (pri angleškem pritrkavanju)
tenor octave glasba mala oktava

2.
peti tenor

tenor moški spol vsebina, besedilo; smisel; način

a tenor (de), al tenor po (ustrezno) vsebini
a este tenor na ta način
ser del mismo tenor enako se glasiti

tenor -ōris, m (tenēre)

1. nepretrgan (neprestan, neprekinjen) potèk, ték, nepretrganost, neprestanost, neprekinjenost: Col., Plin. idr., placido educta tenore O. počasi in zdržema, hasta fugit, servatque cruenta tenorem V. venomer beži, alium habuisse tenorem V. lastnost, značilnost, svojstvo.

2. metaf. (nepretrgan) tek, potek, napredek, trajanje, doba, nit: vitae O., L., tenorem pugnae servare L., eodem tenore (v enakem duhu, smislu) duo insequentes consulatus gessi L., eius fidem aequali tenore fuisse L. je ostala vedno enaka, interrumpere tenorem rerum L., tenorem in narrationibus servare Q. nit, a recto tenore desciscere Val. Max. zgrešiti pravo smer, heroos gressu truncare tenores Stat. = šestomere mešati s petomeri = heksametre mešati s pentametri, hic tibi versandus tenor est O. enakomernost, uno et perpetuo tenore iuris usurpato L., praeturae tenor et silentium (ἕν διὰ δυοῖν) T. tih tok, tih potek, longus tenor felicitatis Sen. rh. dolga (dolgotrajna), neskaljena sreča, fati O.; adv.: uno tenore venomer, neprestano, zdržema: Ci., L., velut uno tenore L.

3. occ.
a) stik, zveza, povezava, kontekst, smisel, vsebina: legis, sententiae Icti.
b) naglas kakega zloga: Q.
c) višina glasu: Prisc.

vein¹ [véin] samostalnik
anatomija vena, žila
geologija rudna žila
botanika žilica, rebro; proga, maroga, žila (v marmorju, v lesu); reža, razpoka
figurativno nagnjenje, razpoloženje, volja, smisel, "žilica" (for za kaj)
čud, temperament; stil, način, ton

a vein of gold žila zlata
vein of humour humoristična žilica
in a merry vein veselo razpoložen
vein-mining izkoriščanje rudnih žil
I am not in the vein for joking nisem razpoložen za šale, ni mi do šal
he said more in the same vein dodal je še nekaj stvari, ki so bile iste note

vis, acc. vĭm, abl. vī, pl. vīrēs (iz *vīsēs), vīrium, vīribus, f (indoev. kor. *u̯ei- biti krepek, biti močan, ki je morda identičen kor. *u̯ei(ā)- iti za čim, močno se gnati za čim; prim. skr. váyaḥ življenjska moč, mladostna moč, mladostna doba, vīḍúḥ trden, gr. ἴς, pl. ἶνες [iz *Ƒῑ́σ-νες] kita, moč, (Ƒ) ἶφι močno, z močjo, s silo, ἴφιος močen, lat. via, vēnāri, vir)

I. v sg.

1. moč, sila, jakost: celeritas et vis equorum Ci., magna vis eorum (sc. urorum) et magna velocitas C., magna vis virorum C., vis corporis S., iuvenalis O.; o neživih subj.: Sen. ph. idr., vis atque impetus fluminis C., vis tempestatis C., frigorum Ci., venti et aestūs O., utraque vis (sc. frigoris et caloris) V., vis ignea caeli O., solis Lucr., naturae vim obtinet Ci., vis veneni Ci., morbi L., N. = mali O. hudost, aurea O. zlatotvorna moč, te meae si partem animae rapit maturior vis H. smrt; opisovalno: ruunt equites et odora canum vis V. ostrosledni psi, vis vini Ci. ali meri O. močno vino, flammae vim transire N. silni plamen, močan ogenj.

2. occ. krepkost, odločnost, stanovitnost, krepkovoljnost, kremenitost, pogum, srčnost, neustraš(e)nost: non ea vis animo (sc. est) V., Longam multa vi muniet Albam V.

3. (sovražna) sila, nasilje, nasilstvo, nasilništvo: Pl. idr., vis inimica V., repentina vis N. nasilno dejanje, vis tribunicia L., caeli Plin. slabo vreme, nevreme, naves totae factae ex robore ad quamvis vim … perferendam C. zoper vsako (vsakovrstno) silo, ista quidem vis est (Cezarjev izrek pri:) Suet. to pa je sila (nasilje), vim adhibere Ci. oprijeti se sile, poseči po sili, uporabiti silo, vim facere C., L. storiti (delati) silo, biti nasilen do koga, česa, s silo narediti (delati) kaj, vim facere per fauces portus L. siloma (s silo) prodreti skozi … , vim facere quo minus aliquid fiat Dig. ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), da se kaj ne zgodi (ne bi zgodilo), vim facere in aliquem Ter. = vim alicui facere Ci. ali adferre C., N. ali inferre Ci., L. epit., Suet. storiti (delati, prizade(va)ti) komu silo, biti nasilen do koga, nasilno ravnati s kom, uporabiti (uporabljati) silo proti komu, alicui vim et manus inferre Ci., vi vis illata defenditur Ci., vitae suae vim inferre Vell.; (v obscenem pomenu) vim alicui ferre ali adferre storiti (delati) komu silo = posiliti (posiljevati), s silo oskruniti (oskrunjati) koga: clausae vim tulit O., vis est adlata sorori O., propinquus eius imperatoris interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci.; naspr.: vim pati: vim passa est Phoebe O.; vim parare O. oprije(ma)ti se sile, poseči (posegati) po sili, ad vim descendere C. „ponižati se do sile“, oprije(ma)ti se sile (kot skrajnega sredstva), de vi accusari Ci. tožen biti zaradi nasilja, sine vi O.; vis est z inf.: vis est experire Pl. iz poskusa nastane sila; pogosto per vim Ci., C. po sili; tudi abl. vi Ter., Ci., S., L. s silo, siloma, nasilno, multā, maximā, summā vi Ci. idr. po vsej sili, z vso silo, z največjim naporom, vim vi repellere Ci., fit via vi V., manu ac vi S. z umorom in nasiljem, nec vi nec clam (jur. izraz) Ter., Ci., Dig.; vis (v nasprotju s svobodno voljo) sila, prisila, pritisk: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., vi cogere C., non vi, sed voluntate alicuius L., N. ne prisiljen(o), ampak … , coronam amor civium, non vis expressit N.; vis včasih = stiska, sila, beda, nesreča, smola, starejše hujava: in summa vi versari, vim alicuius defendere Ci.

4. oborožena sila, napad, naskok, naval, nalet: vim hostium sustinere C., vim barbarorum non sustinuerunt N., ab oppidis vim hostium prohibere C., urbem vi (per vim C.) expugnare L. z naskokom, v naskoku, vim parare L. postavljati se v bran z oboroženo silo.

5. metaf.
a) (duševna in nravna) moč, sila, krepkost, čilost, dejavnost, delujočnost, delovanje, aktivnost, učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, vplivnost: deorum, oratoris, orationis, dicendi, ingenii, conscientiae Ci., eius rei (sc. patriae) tanta vis ac tanta natura Ci., magna vis est in virtutibus Ci., vim magnam habet sanguis paternus Ci., quod ostentum habuit hanc vim, ut … Ci., vis imperii L., consilii N., maximam vim habere ad aliquid C., si qua votis vis est Cu., vis fontis O., vis est in aqua contraria vino O., vis maior Ci., Sen. ph., Col., Plin.
b) (o abstr.) bistvo, jedro, svojstvo, lastnost, značilnost, narava, značaj, pojem, vsebina, obseg, obsežek, pomen, smisel: in quo est omnis vis amicitiae Ci., vis virtutis, nominis, verbi Ci., noverit primum vim, naturam, genera verborum Ci., verbi vim intuentes L., natura atque vis animi Ci., vis et natura divina Ci., eloquentiae vim et naturam explicemus Ci., honesti naturam vimque divisimus Ci., vis et sententia legis Ci., vim formamque villaticae pastionis exponere Varr., cuius (sc. μετωνυμίας) vis est, pro eo, quod dicitur, causam, propter quam dicitur, ponere Q.

6. meton.
a) sila = množina, množica, mnoštvo, obilje, obilica: piscium magna atque altilium vis Luc. fr., vis hominum Pl., servorum Ci., magna (ingens) vis hominum L., magnam vim (sc. hominum) ex equis praecipitavere L., barbarorum maxima vis N., maxima vis auri atque argenti Ci. teža, infinita vis marmoris Ci., vis lacrimarum Ci. potok solza, vis magna iumentorum, telorum, pulveris C.; v pl.: bitumineae rapiunt incendia vires O. grmade, Aetnae vires O. žarečina, lava, magma.
b) evfem. vis genitālis rodilna moč, plodilna moč: struere nidum eique vim genitalem adfundere T. moško seme; pl. vires rodilne moči, plodilne moči = moda ali (du.) modi: Arn., multas vis (gl. opombo spodaj) possidet in se Lucr., sed quasi multae vis (gl. opombo spodaj) unius corporis extant Lucr., veluti castratis viribus Plin. —

II. pl. vīrēs -ium, f

1. telesna moč (telesne moči), telesna sila (telesne sile), moč, močnost, krepkost, jakost, trdnost, čvrstost (naspr. lassitudo): vires adulescentis Ci., militum C., lacertis et viribus pugnare Ci. ali hoc vires nervosque confirmari putant C., me iam sanguis viresque deficiunt C., non viribus aut velocitatibus res magnae geruntur Ci., integris viribus resistere C. s svežimi (čilimi) močmi, corporis viribus aliquem aequiperare N., illi genti inest plus virium quam ingenii N. več telesne kot duševne moči, vires fluunt lassitudine L., eminebat et viribus et specie Cu., solidae stant vires V., validis contorta viribus hasta V., dare (alicui) vires O., Pr. (o)krepiti, (o)jačati, (o)jačiti (koga), resumere vires O. zopet se okrepiti se, zopet se ojačiti, vires equorum O., geminae vires O. (moža in konja).

2. metaf.
a) moči (duha in drugih reči), moč, sila, prodornost: vires oratoris Ci., animi Cu., mentis O., ingenii Q., legum vires O., vires amoris, Gorgoneae O., oleae Ca., herbae sine viribus O., vires austri, fulminis, tormenti O., vires alias aliasque flumina concipiunt O. lastnosti, vires effundite vestras O. mogočno se razlijte, neglecta solent incendia sumere vires H. se navadno okrepi(jo), suae ventis cecidere vires Sen. tr.
b) moč (moči) = zmožnost: pro viribus Ci. po svoji zmožnosti (moči), po svojih zmožnostih (močeh), glede na svoje zmožnosti (moči), supra vires H. preko svojih moči, preko meja zmožnosti, neque suarum esse virium decernere C. da ne zmorejo; pesn. z inf.: nec mihi sunt vires inimicos depellere tectis O. nimam dovolj moči, ne (z)morem.

3. meton. vojna moč, bojne moči, oborožene (bojne, vojaške) sile, vojaške čete, vojska, armada: praeesse … exercitui, ut praeter auctoritatem vires quoque ad coercendum haberet C., concidat et vires Graecia magna suas O., et mihi sunt vires O., Orientis vires V., undique contractis viribus signa cum Papirio conferre L., satis virium ad certamen L., quid abesset virium L., nobis ad auxilium belli exiguae vires V., viribus aequis dimicare Cu., non viribus aequis (sc. certare) V., vis virium L., robur virium L., Cu. jedro vojske, cvet vojske (vojaštva).

Opomba: Gen. sg. vīs: T., Icti.; dat. sg. vī: Auct. b. Afr.; star. nom. pl. vīs: Lucr.; acc. pl. vīs: S. fr., Lucr., Messala ap. Macr.

voluntās -ātis, f (velle)

1. volja = hotenje, želja, zahteva: voluntas est, quae quid cum ratione desiderat Ci., hoc patrum voluntate liberi faciunt Ci. ali Heraclii voluntate Ci. po želji, ut eius semper voluntatibus … cives adsenserint Ci., quod esset suae voluntatis, ostenderet C., regis voluntati morem gerere N., non est tua tuta voluntas O., ad voluntatem loqui Ci. drugim po volji (po godu), de ali ex voluntate Ci. ep. po volji (želji); quantam voluntatem habent ad hunc opprimendum Ci.; praeter … sui voluntatem patris Ter. zoper voljo, proti volji, mimo volje, itum est in voluntatem quorundam Amm. pristali so na … voljo (mnenje), obveljalo je … mnenje.

2. volja = namen, namera, nakana, sklep, odločitev: cognoscere voluntatem alicuius Ci., profectio voluntatem habuit non turpem Ci., suffragiis offendebatur eorum voluntas Ci., hanc mentem voluntatemque suscepi Ci., immutare voluntatem S., regiae voluntates … saepe ipsae sibi advorsae S., a qua voluntate Philisti consilio deterritus est N., adulescentulum … ad suam perduxit voluntatem N. je pridobil, ea voluntas fuisset testantis, ut … Q., cum sint in dicendo variae voluntates C. težnje.

3. volja = prosta (svobodna, dobra) volja: iudices retinendi sunt contra voluntatem Ci., ego voluntatem tibi profecto emetiar, sed rem ipsam nondum posse videor Ci. dobro voljo, quod non ex imperio (na povelje), sed ex voluntate praestatur, beneficium est Sen. ph. prostovoljno, iz svoje volje, svojevoljno, bona voluntas L., Sen. ph., Plancus in Ci. ep.; od tod adv. abl. voluntate iz svoje (svobodne, dobre, rade) volje, prostovoljno, rade volje, radovoljno, rad, hote, z dovoljenjem, s privoljenjem: Amm. idr., nisi voluntate ibis, rapiam te domum Pl., quod ius vos cogit, id voluntate inpetret Ter., tu coactus tua voluntate es Ter. rad si se dal (pri)siliti, rem sua voluntate vendidit Ci., meā voluntate concedam Ci. rad, voluntate in dicionem venerunt L., qui suā sponte et voluntate faciunt Ci., sine voluntate Cels. nehote, nehotoma; z gen.: summa Q. Catuli voluntate Ci. s popolno privolitvijo (odobritvijo) Kvinta Katula, voluntate eorum imperium obtinuit N. z njihovim privoljenjem.

4. volja = nagnjenje, duhovna, duševna usmeritev ali naravnanost, težnja, teženje, stremljenje, hotenje, prizadevanje: me conformo ad eius voluntatem Ci., voluntatem intuentur Ci.

5. blagohotnost, dobrohotnost, blagovoljnost, naklonjenost, prijaznost, simpatija, dobra volja: Ter. idr., mutua Ci., quid est pietas, nisi voluntas grata in parentes? Ci., litterae exiguam significationem tuae erga me voluntatis habebant Ci. ep., voluntas aliena a te Ci.; s subjektnim gen.: eius perpetua in re publica adiuvanda voluntas Ci., quod Divitiaci fratris … summam in se voluntatem … cognoverat C., voluntas totius provinciae erga Caesarem C.; occ. mišljenje, miselnost, mnenje, nastrojenost, nastrojenje, nazor, usmerjenost, naravnanost: in alia voluntate esse Ci., qui de eius voluntate explorarent N., celans, qua voluntate esset in regem N., offensa in eum multorum voluntate N., ferre modice populi voluntates C., confisus municipiorum voluntatibus C. na naklonjeno javno mnenje v municipijih.

6. poslednja volja, določitev poslednje volje, poslednje volilo, zadnja volja, oporoka: non arripuisti defensionem testamentorum ac voluntatis mortuorum Ci., custodire defunctorum voluntatem Plin. iun., inritā Tiberi voluntate, qui testamento alterum nepotem suum … coheredem ei dederat Suet., in voluntate, quam condiderat nuper Amm., ultima voluntas Icti.

7. metaf. pomen, smisel (kake besede ali misli): de verborum vi aut voluntate Q., verbis legis standum sit an voluntate Q., voluntatem complecti quam nomina interpretari maluerunt Q.

Witz, der, (-es, -e) šala, smešnica; (das Entscheidende) smisel, poanta; von Menschen: (smisel za) humor, šaljivost; (Findigkeit) bistrc, ostroumnost; Witz haben imeti duha; Witze reißen zbijati šale

зміст -у ч., vsebína -e ž., smísel -sla m.

значение n pomen, smisel; vsebina; pomembnost;
придавать з. pripisovati pomen