Franja

čút (-a) m

1. anat. senso:
pet čutov: vid, sluh, voh, okus in tip i cinque sensi: vista, udito, olfatto, gusto e tatto

2. (pravi občutek) senso; istinto:
estetski čut senso estetico
etični čut senso etico
notranji čut senso interiore
čut za lepoto senso del bello
čut za pravičnost senso di giustizia
ženski čut istinto femminile
šesti čut sesto senso, intuito

čutílo (-a) n anat. senso:
čutilo za sluh, za vid senso dell'udito, della vista

difettoso agg.

1. pomanjkljiv, nezadosten:
alimentazione difettosa nezadostna prehrana

2. poškodovan, okvarjen; nerazvit:
udito difettoso okvarjen sluh

dóber good; benevolent; kind (do to)

v dóbri veri in good faith
tri dóbre metre a good three metres
v dobrem in slabem arhaično in weal and woe
v dobrem razpoloženju in good spirits
dóbre pol ure a full half-hour
preveč dobrega too much of a good thing
dóbra gospodinja a thrifty housewife
dóbra ura hoje a good hour's walk
dóbra prodaja a ready sale
dóber sluh a quick ear
dóber spomin retentive memory
dóbra volja good humour, good temper
dóber vid keen (ali quick) sight
dóbro znanje fair knowledge
biti dóber hodec to be a good walker
ta je pa dobra! that is too much of a good thing!, that's a good one!
biti dóber v računanju to be good at figures
reči dóbro besedo za koga to say a good word for someone
držati s kom v dobrem in slabem to stick to someone through thick and thin
bodi tako dóber in podaj mi ono sol! be so kind as to (ali be a dear and ali be good enough to) pass me that salt!
konec dóber vse dobro all's well that ends well
v vsaki stvari je nekaj dóbrega it's an ill wind that blows nobody good
dóbro blago se sámo hvali good wine needs no bush

dūrus 3, adv. dūrē in (predklas. in pesn.) dūriter (osnovni pomen „močan ko drevo“, prim. gr. δόρυ les, drog, kopje,δρῦς drevo, hrast, δρῡμός gozd, hrastje, lat. larix [nam. darix], dūrāre, dūritia, sl. drevo, drva)

— I. trd na otip in videz: corium attactu non asperum ac durum Varr., pellis Lucr., V., ferrum Lucr., H., silex, cautes V., aratrum, compes, bipennes, ligones H., alvus H., Cels. zaprtost, zapeka, cutis O. posušena, rubeta O., durior oris equus O. s trdim gobcem, ovum Cels. v trdo kuhano, gallina Cels. ne še mehko skuhana, aqua Cels. trda (= ki vsebuje mnogo trdih delcev), muria Col. razsol, s soljo prenasičen, lapis Plin., oculi duri trde (naspr. humidi): Plin., ali srepe, bolščave: Pl., cucullus Iuv. iz grobe tkanine, iuga premunt duriter colla Vitr., bracchia (catapultarum) … durius ducuntur Vitr. težje; subst. dūrum -ī, n
a) otrdel les vinske trte, olesenela trta: Col.
b) zapečeno blato: durum cacare Mart.

— II. pren.

1. trd
a) za okus = trpek: vinum Ca., Pall., sapor Bacchi V.
b) za sluh (o stvareh in osebah) = trdo zveneč, neskladen, grob, nespreten, surov: vocis genus … flexibile, durum Ci., durum verbum „beatitudo“ Ci., d. verba, d. compositio oratio Q., vox, consonantes, syllabae Q., cum mollia dure fiunt Q., dure inter se commissa Q., verba duriter aliunde translata Corn., quaedam alia ab illustribus poëtis ficta dure et rancide Gell.; (o pesniku): durus componere versūs H. nespreten, poëta durissimus Ci.
c) na videz (o upodabljajočih umetnikih in njihovih umetninah) = neotesan, nespreten, nevšečen, neizklesan: pictor durus in coloribus Plin., Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci., duriora Callon atque Hegesias, … molliora … Myron fecit Q., quid fusum durius esset H.; (o umetniku samem): pictor durus in coloribus Plin.

2.
a) utrjen, trden, neobčutljiv, močen, vztrajen: fortes et duri Spartiatae Ci., Atlas d., durum a stirpe genus, haec (extulit) … Scipiadas duros bello V., d. Hannibal, vindemiator, d. Iberia, o dura messorum ilia H., sine pascat durus aretque H., durum in armis genus L., d. iuvenci O., durissimus bos Varr., d. aliquis et agrestis Plin. iun.
b) neolikan, neomikan, neizobražen, neotesan, grob, robat, zarobljen, surov: ut vitā, sic oratione durus, incultus, horridus Ci., et moribus et ipso dicendi genere durior Ci., Stoici duriore et oratione et moribus Ci., doctrina (šola) paulo asperior et durior Ci., ne quid durum et rusticum sit Ci., duri tibi videor ingenii Sen. ph., membra moventes duriter Lucr., durius incedit? fac inambulet O.; pesn.: ducunt duras choreas O.; poseb. o epskem pesniku in epskem pesništvu: d. poëta, versus Pr., cothurnus (epsko pesništvo v naspr. z lirskim) O., pleraque dure dicere H.
c) nesramen, (pre)drzen: os Ter., duri puer oris et audax O., mihi videtur ore durissimo esse Ci., caput d., durae buccae fuit Petr., populi frons durior huius Iuv.
č) varčen, stiskaški: durus … nimis attentusque videris esse mihi H. (po nekaterih durus = duri laboris patiens).
d) trdega življenja vajen, trdoživ, trd do sebe: homo durus ac priscus Ci., durique severa Catonis frons Mart., duriter se habere, duriter vitam agere Ter.; v slabem pomenu = nedovzeten za kaj: C. Marius, qui durior ad haec studia videbatur Ci.
e) trd do drugih, trdosrčen, strog, neuklonljiv, brezčuten, krut, neusmiljen: satis pater durus fui Ter., durus in (do) plebem ordo Ci., durum agrestemque se praebere Ci., Varius est habitus iudex durior Ci., ipsis (creditoribus) durior inventus est C., d. genus V., d. miles, Ulixes O., educare aliquem duriter atque aspere Caecil. fr., duriter dicta Enn. fr., duriter facere Ter., durius aliquid appellare, durius accipere Ci., durius vitae suae consulere C. sam se usmrtiti, samomor napraviti, durius in deditos consulere L., durissime aliquem punire Hadrian. in Ulp. (Dig.); enalaga: animus Ci., ingenium H., durius ferro pectus O., d. mentes Val. Fl., vultus, supercilia O., duro perdere ferro O. neusmiljeno z „železom“ usmrtiti; durum est z inf. trdosrčno je, neprijazno je: durum est admittere O., durum estnegare Plin. iun.

3.
a) (o letnem času in vremenu) neprijeten, neugoden, hud: durius tempus, durissimo tempore anni, durae tempestates C., durissima hiems Ci., durum frigus Plin.
b) (o zemlji) težko obdelovalna: glaebae V., haec omnis dura cultu et aspera plaga est L.
c) trd = težaven, težak, nadležen: provincia Ter., durum hoc fortasse videatur Ci., si quid erat durius C. če je kaj težko šlo, si nihil sit durius C. ko bi sicer ne bilo nobenih težav, durum est contendere cum victore H. trdo delo je, durae subvectiones C., d. labor Lucr., V., venatus, munera belli O., ferri in duras vias O., d. iter Lucan.; occ. težeč, mučen, hud, neugoden, nevaren: lex, morbus Pl., servitus Pl., Ci., vita Ter., Fortuna Ci., fortunā duriore conflictari Ci., durior condicio, durior locus dicendi Ci., durissima rei publicae tempora Ci., durum initium adulescentiae N., d. curae, d. dolores V., res dura V. neugoden položaj, res durae O. nesreča, d. fames, paupertas H., valetudo H. bolezen, durius cadentibus rebus Suet.; (o izrazih) trd, žaljiv: nomen d. Ci., fortasse posset durum videri dicere „quaere quod agas“, molle et humanum est „habes quod agas“ Plin. iun. Subst. dūra -ōrum, n α) trdo ravnanje: dura timere Pr. β) težave, nadloge: siccis omnia dura deus proposuit (je naložil) H.

ear⁴ [iə] samostalnik
uho; posluh; ušesce, luknjica
figurativno pozornost

to be all ears napeto poslušati
to be by the ears skočiti si v lase
to bring the house (ali hornet's nest) about one's ears razdražiti množico proti sebi
my ears are burning v ušesih mi zveni
to fall (ali go) together by the ears skočiti si v lase
with a flea in the ears strogo grajo
to give ear pazljivo poslušati
to have (ali earn, win) the ear of s.o. biti od koga uslišan
to have itching ears rad opravljati
to have long ears biti radoveden
to have no ears ne imeti posluha
in at one ear and out at the other skozi eno uho noter in skozi drugo ven
to lend (ali turn) a deaf ear ne poslušati
little pitchers have long ears stene imajo ušesa
to play by ear igrati po posluhu
to make a silk purse out of a sow's ear iz slabe snovi narediti dobro stvar
an ear for music dober posluh za glasbo
over (head and) ears preko ušes
to prick up one's ears napenjati ušesa
quick ear dober sluh
to reach the ear of s.o. priti komu na uho
to set by the ears povzročiti prepir, nahujskati, spreti
to stop one's ears zamašiti si ušesa
up to the ears preko ušes
to tickle the ears laskati
walls have ears stene imajo ušesa
to win s.o.'s ear biti od koga uslišan
a word in your ears strogo zaupno, med nama povedano
I would give my ears glavo stavim

fin, e [fɛ̃, fin] adjectif tanek, droben, majhen; fin, izbran; nežen; vitek; bister, pameten, prebrisan; skrajen, končni; adverbe popolnoma; masculin glavna stvar, jedro; fino perilo

au fin fond de v najgloblji notranjosti
le fin du fin najboljše, najlepše
la fine fleur de quelque chose najboljše (kake stvari), cvet
le fin mot de l'histoire rešitev uganke, odločilna beseda
écriture féminin fine drobna pisava
sel masculin fin fina, drobna sol
moulu fin drobno zmlet
or masculin fin čisto zlato
tissu masculin fin tanka tkanina
fines herbes aromatična zelišča (za jedi)
vins masculin pluriel fins izbrana vina
la fine fleur de la société smetana družbe
repas masculin fin izvrsten, izbran obed
pierre féminin fine drag kamen
esprit masculin fin bister duh
fin connaisseur zelo dober poznavalec
fine gueule (familier) sladokusec
fin limier (familier) spreten policist, policijski agent
fine mouche prebrisana ženska
ils sont fin (ali fins) prêts so popolnoma pripravljeni
elle est fin prête je popolnoma pripravljena
avoir le nez fin (figuré) imeti dober nos
avoir l'oreille fine imeti dober, tanek sluh
écrire fin drobno pisati
être très fin (figuré) slišati travo rasti, biti zelo pameten
jouer au plus fin avec quelqu'un hoteti koga prelisičiti

fine² agg.

1. tenek, droben, fin:
sabbia fine droben pesek

2. pren. oster, tenek, pronicljiv:
udito fine oster, tenek sluh
ingegno fine e penetrante oster in prodoren um

3. zvit:
una trovata fine zvit domislek

4. prefinjen, izbran:
un fine conoscitore d'arte prefinjen poznavalec umetnosti

5. fin, rafiniran, uglajen

finesse [finɛs] féminin finesa, subtilnost, tankost, drobnost; nežnost; ostroumnost, zvijačnost, prebrisanost, rafiniranost; eleganca

finesse d'un tissu tankost tkanine
finesse d'exécution fina izdelava
finesse de l'oreille izvrsten sluh
connaître les finesses de quelque chose poznati vse podrobnosti, natančnosti, finese kake stvari
entendre finesse à quelque chose videti v čem sovražno namero
être au bout de ses finesses biti pri kraju s svojo pametjo

izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)

A) perf., imperf. perdere; smarrire:
izgubiti dokumente perdere i documenti
izgubiti svojce perdere i parenti
izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
izgubiti zavest perdere coscienza
izgubiti bitko perdere la battaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
pren. izgubiti srce innamorarsi
pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
izgubiti višino (letalo) perdere quota
pren. izgubiti živce perdere i nervi
pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
PREGOVORI:
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo

B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. perdersi:
izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce

2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia

3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro

4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo

5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito

izostríti aguzar ; (svinčnik) sacar punta a ; (orodje) amolar ; (nož) afilar

izostriti sluh aguzar el oído

liquidus 3 (liquēre)

1. raztopljen, tekoč, židek: plumbum H., odores H. vonjiva (vonjava) mazila, aqua Ca., moles Lucr., nymphae O. studenčne nimfe, nimfe studenčnice, palaestra Lucan. tekoča, vlažna, spolzka (ker si rokoborci ude mazilijo z oljem), flumina (naspr. gelu rigentia) Plin. iun., iter po plinastem zraku: V., tudi: po vodi: Pr., alvus ali venter Cels. lijoče, odprto telo; subst. liquidum -ī, n tekoče, kaka tekočina, voda idr.: tibi si sit opus liquidi non amplius urnā H., liquido mixta polenta O. z vodo, crassa conveniant liquidis et liquida crassis Lucr.; occ. (o glasovih) topljiv, jezičen: consonantes Char., Prisc., Prob. zvočniki (= l, r, m, n), vocales (= ε, ο) Prisc.; metaf. gladko tekoč, gladek, nepretrgan: genus dicendi Ci., genus sermonis adfert non liquidum, non fusum ac profluens, sed exile, aridum, conscisum ac minutum Ci.

2. čist, bister, jasen, svetel, veder: aqua L., fontes V., Falernum H., Baiae H. s čistim zrakom, po drugih: z bistro vodo, aether V., O., caelum O. čist zrak, aestas, ignis, nox V., liquidā iam luce L., lux liquidior Cu., liquidissima caeli tempestas Lucr.; (o glasu) čist, jasen, zveneč: liquidis loca vocibus opplent Lucr., tum liquidas corvi … voces … ingeminant V., cui liquidam pater vocem cum cithara dedit H., tako tudi: citharae liquidum carmen Lucr.; metaf.
a) čist, bister, jasen, razločen, razumljiv: purum liquidumque ingenium Ci., liquida voluptas et libera Ci. ali voluptas liquida puraque Lucr. neskaljena, fides O. čista, prava, oratio ita pura, ut nihil liquidius Ci.
b) vesel, veder, živahen, boder, miren: homo, animus Pl., mens Cat., somnus Val. Fl.
c) očiten, (prav) gotov, zanesljiv: auspicium Pl.; subst. liquidum -ī, n gotovost, neizpodbitnost, nedvo(u)mnost, zanesljivost: ad liquidum explorata L., ad liquidum perducere Q.; od tod adv. abl. liquidō prav gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvo(u)mno, očitno, odločno, mirne vesti, brez pomisleka: l. iurare Ter., nemo est, quin audisse se l. diceret Ci., confirmare hoc l., iudices, possum Ci., alia sunt, quae l. negare soleam Ci. ep., l. discere (izvedeti) ab aliquo L., si l. constiterit ali si l. appareat Dig. — Adv. liquidē

1. čisto, jasno, svetlo: caelum l. serenum Gell.; glede na sluh = tanko, ostro, izostreno, dobro: liquidius audiunt talpae Plin. imajo bolj izostren sluh, bolje slišijo.

2. metaf. (prav) gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvomno, odločno, brez pomisleka: l. consistere Gell., liquidius negare Ci., quod eo liquidius faciet, si perspexerit … Ci., tuis litteris lectis liquidius de sensu tuo iudicavi Ci. ep., liquidissime … defendere Aug.

nice [náis] pridevnik (nicely prislov)
fin, nežen
pogovorno okusen, slasten (hrana)
pogovorno prijeten, prijazen (to s.o.)
pogovorno čeden, lep, privlačen, simpatičen
ironično krasen; izbirčen (about, in)
točen, tankovesten, skrben, pedanten, precizen (in doing s.th.)
figurativno kočljiv, občutljiv, rahel (običajno z not)
spodoben

a nice mess lepa kaša
nice and fat lepo debelo
nice and warm prijetno toplo
to have a nice ear imeti oster sluh
a nice point kočljiva zadeva
nice and nice precej
not a nice song nespodobna pesem

oído

jamás visto ni oído nezaslišan
oído m sluh; (notranje) uho
oído tardo naglušnost
oído fino tenkoslušnost
decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
eso suena mal al oído to se slabo sliši
tener el oído duro naglušen biti
tocar de oído (gl) igrati po posluhu
tardo, duro de oído naglušen
aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
dar oídos (a) koga poslušati
hacer oídos sordos (a) ne poslušati
hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
llegar a oídos (de) na ušesa priti
soy todo oídos sama ušesa so me
prestar oídos poslušati
me suenan los oídos v ušesih mi zveni
taparse los oídos ušesa si mašiti
zumbido de oídos šumenje po ušesih

okvárjen (-a -o) adj. leso, danneggiato, difettoso, falloso:
med. okvarjen sluh udito difettoso
okvarjen okus disgeusia

ost|er [ó] (-ra, -ro) scharf, kot britev: messerscharf; (precizen) fein, pri razlikovanju: haarscharf; svetloba: grell; (negladek) [rauh] rau; odgovor ipd.: scharf, geharnischt; padec: schroff; konica: spitz, spitzig, spitz zulaufend; zima, mraz: streng, bitter; klima: [rauh] rau; pogajalec ipd.: hart, knallhart; dim: beißend
oster jezik eine spitze Zunge
oster ovinek der Knick, na cesti: die Spitzkehre
oster pogled scharfe Augen, der Falkenblick
oster sluh scharfes Gehör
ostra barva die Schockfarbe
ostra krtača die Kratzbürste
ostra senca der Schlagschatten
ostra slika ein scharfes Bild
biti ostrega vonja stechend riechen
pokazati v ostri luči figurativno scharf beleuchten
z ostrim … scharf-, spitz-
(pogledom scharfsichtig, jezikom scharfzüngig, spitzzüngig, robom scharfkantig)
ostro omejen snop, žarek: scharf gebündelt, od česa drugega: scharf abgesetzt von
streljati z ostro municijo scharf schießen (tudi figurativno)

óster (rezilo) tranchant, coupant, acéré, aiguisé, affilé ; (konica) aigu, pointu, acéré; perçant, mordant, pénétrant, aigre ; (zrak) vif, piquant; brusque, rude, raide, dur, violent; sévère, rigoureux ; (okus) fin ; (um) très fin, subtil, pénétrant

ostre besede mots moški spol množine vifs, paroles ženski spol množine dures (ali aigres, mordantes)
ostra bolečina douleur ženski spol vive (ali cuisante, aiguê)
oster gib mouvement moški spol brusque
oster glas voix ženski spol perçante
oster jezik langue ženski spol acérée (ali bien affilée)
ostra kazen punition ženski spol rigoureuse (ali sévère, lourde)
oster kis vinaigre moški spol fort
ostra konica čevljev bout moški spol pointu des chaussures
oster kot (geometrija) angle moški spol aigu
ostra kritika critique ženski spol violente
oster mraz froid moški spol perçant (ali mordant, pénétrant, vif, rude, sévère, rigoureux)
oster naboj cartouche ženski spol à balle (ali à plomb, de tir réel)
ostre oči yeux moški spol množine perçants
oster okus goût moški spol âcre
oster ovinek virage moški spol serré (ali brusque)
ostro podnebje climat moški spol rude (ali rigoureux)
ostre poteze (obrisi) traits moški spol množine prononcés (ali fortement accusés, accentués)
oster prepir vive altercation ženski spol
oster sluh oreille ženski spol (ali ouîe ženski spol) fine
ostro streljanje tir moški spol à balles
ostra svetloba lumière ženski spol vive
oster ukor blame moški spol sévère
oster veter vent
rn cinglant (ali perçant, piquant, âpre, violent)
oster vonj forte odeur ženski spol
ostra zima hiver moški spol rigourcux (ali rude)
ostro koga gledati regarder quelqu'un fixement (ali sévérement, d'un œil sévère)
ostro koga kritizirati adresser de sévères critiques à quelqu'un
odvrniti z ostrim tonom répliquer d'un ton âcre

óster agudo; cortante; afilado ; (strog) severo, riguroso ; (trpek) acre, agrio ; (okus, vonj) acre ; (jed) picante ; (veter) ; cortante, recio ; (ovinek) cerrado ; (rob) vivo ; (mraz) penetrante ; (kis) fuerte ; (kritik) mordaz, cáustico ; (svinčnik, nož) afilado

oster jezik lengua f mordaz
oster naboj cartucho m con bala
ostro nasprotje fuerte contraste m
ostro nadzorstvo vigilancia f estrecha
ostre poteze (obrisi) rasgos m pl (contornos m pl) muy acentuados
oster sluh oído m fino
ostro streljanje tiro m con bala
ostro prijeti koga ser muy severo con alg
ostro nadzirati vigilar estrechamente (ali de cerca)
ostro streljati tirar con bala
ostro se izraziti proti expresarse en términos muy duros contra

ostríti (nož) afilar , (britev) suavizar , (žago) limar , (svinčnik) sacar punta a , (brusiti) aguzar ; (orodje) amolar ; fig agravar, agudizar

ostriti sluh aguzar el oído

péšati (-am) imperf.

1. stancarsi; rallentare

2. indebolire, deperire, scemare, svigorirsi, perdere il vigore:
zadnje leto je vidno pešal l'ultimo anno andava deperendo a vista
sluh, spomin, vid peša va indebolendo l'udito, la memoria, la vista

3. pren. calare, scemare d'intensità, svanire, declinare, languire:
izvoz peša l'export languisce