Franja

сліпи́й¹ прикм., slép prid.

aveugle-né, e [avœgləne] adjectif slep od rojstva

bat-blind [bǽtblaind] pridevnik
domala čisto slep

blindgeboren od rojstva slep

borgne [bɔrnj] adjectif enook, slep na enem očesu; nejasen (račun); brez razgleda (okno); temen, mračen, na slabem glasu (hiša, ulica); dvoumen, dvomljiv (hotel); masculin enookec

au royaume des aveugles, les borgnes sont rois (proverbe) med slepci so enookci kralji

burriciego domače na pol slep

caecigenus 3 (caecus in genere = gīgnere) od rojstva slep: Lucr.

caecūtiō (caecūttiō) -īre (iz caecus kakor balbūtiō iz balbus) kakor slep biti, slabo videti, slaboviden biti: Ap., oculi mihi caecuttiunt Varr. ap. Non., caecutiens Maeonius (= Homerus) M.

cālīgō (pri L. v boljših rok. tudi calligo) -āre -āvī -ātum (cālīgō -inis)

I. intr.

1. z act. pomenom temniti: aram tenui caligans vestiet umbra (Centaurus) Ci. (Arat.), omnem, quae nunc obducta tuenti mortalīs hebetat visus tibi et humida circum caligat, nubem eripiam V.; pt. pr. met. = omotičen, vrtoglav: caligantes fenestrae Iuv.

2. s pass. pomenom temneti, temen biti, mračen biti: mundus caligans Cu., caligantem nigra formidine lucum ingressus V., per umbras et caligantes animarum examine campos Stat. Poseb. o očeh in osebah
a) kot nenadno stanje temneti = tema (črno) se dela komu pred očmi: caligant oculi Lucr., Cels. idr., caligat in altis obtutus saxis Sil., caligavit aspectus Cypr., lato Mucius caligat in hoste Sil.
b) kot trajno stanje slaboviden biti, brljav biti, slabo videti: Gell., cuicumque oculi caligant Cels., oculi eius caligaverant Vulg., qui legis Oedipoden caligantemque Thyesten Mart.

3. pren.
a) po temi bloditi: orbatae caligant vela carinae Stat. ne vedo, kam bi se obrnila.
b) (o osebah) v duhovni temi tavati = ne (raz)ume(va)ti, ne izprevideti; slep biti za kaj: ad cetera caligant Cu., ad pervidendum, quid sit, quod beatam vitam efficiat, caligant Sen. ph., ad quas (vires religionis) maxime etiamnum caligat humanum genus Plin.; pren.: caligare in sole Q. pri belem dnevu ne videti = jasnosti navkljub ničesar razumeti.

— II. (v pozni lat.) trans. = s temino zastreti (zastirati): Fulg.

chiór -oáră (-óri, -oáre) adj.

1. slep na eno oko

2. kratkoviden

3. pičel, medel

ciego moški spol slepec; slep cestni muzikant; slepič; debela krvavica

el Dios ciego Amor
en tierra de (los) ciegos, el tuerto es rey med slepci je enooki kralj
sus ojos son capaces de hacer ver a un ciego ona ima čudovito lepe oči

colour-blind [kʌ́ləblaind] pridevnik
slep za barve

ćȍraviti -īm, ćoráviti ćòrāvīm slepeti, postajati slep

daltonien, ne [daltɔnjɛ̃, ɛn] adjectif slep za barve

dummy¹ [dʌ́mi] domačno samostalnik
nema oseba; figura; statist; atrapa; pupa, lutka, maneken(ka); sleparija; butec; cucelj; ničla; slep naboj

ellébore [ɛlebɔr] masculin, botanique (= ellébore noir) teloh; botanique (= ellébore fétide) kurji slep, slepíca

fanatic² [fənǽtik] samostalnik
navdušenec, fanatik, zanesenjak, slep privrženec

farbenblind barvno slep, slep za barve

farbenfehlsichtig Medizin barvno slep

gravel-blind [grǽvəlblaind] pridevnik
skoraj čisto slep