Franja

beugle [bœgl] féminin, populaire tuljenje, kričanje, slabo petje

bleu [blö] masculin modrina, sinjina, modra barva; modrilo; moder madež; modrica, črnavka; trpko, slabo rdeče vino; (modra) delovna obleka; familier rekrut, vojak novinec

bleu de travail modra delovna obleka
bleu d'Auvergne kravji sir
bleu de Prusse železni cianid
petit bleu pnevmatična zalepka, brzojavka
poisson masculin au bleu v začinjeni vinski juhi kuhana riba
initier les bleus aux habitudes du lycée uvesti dijake novince v gimnazijske navade
passer au bleu (figuré) goljufivo izginiti (zlasti vsota denarja)
le caissier a fait passer au bleu plusieurs millions blagajnik je poneveril več milijonov
passer du linge au bleu modriti perilo
tirant sur le bleu ki vleče na modro (barvo), z modrim navdihom, modrikast
voir tout en bleu vse v rožni luči videti
n'y voir que du bleu ne točno vedeti, kaj se dogaja

bljúštiti -ī pleveti, slabo biti: sree mi bljušti kad jedem mnogo grožđa

blunder² [blʌ́ndə]

1. neprehodni glagol
spotikati se, spodrsniti; pogrešiti, kozla ustreliti

2. prehodni glagol
slabo voditi, slabo ravnati
pogovorno pokvariti, uničiti

boui-boui [bwibwi] masculin, familier varieté (plesni lokal, kabaret) zelo slabe vrste; restavracija s slabo hrano

bousillage [buzijaž] masculin slabó, šušmarsko opravljeno delo; s slamo pomešana glina; populaire tetoviranje

brack [bræk]

1. samostalnik
sortiranje, izločanje slabega blaga

2. prehodni glagol
sortirati, izločati slabo blago

brljàv -ava -o
1. slabovid, slaba vida: ali si brljav, da ne vidiš
2. koji slabo svijetli (sve-): -a petrolejka

brummagem [brʌ́mədžəm]

1. samostalnik
slabo blago

2. pridevnik
ponarejen

brummagem buttons ponarejen denar

brutto

A) agg.

1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte

2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje

B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati

C) m

1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je

3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo

bućkùrīš -íša m ekspr. brozga, slabo vino

cacology [kækɔ́lədži] samostalnik
slabo izražanje, slaba izgovarjava

caecūtiō (caecūttiō) -īre (iz caecus kakor balbūtiō iz balbus) kakor slep biti, slabo videti, slaboviden biti: Ap., oculi mihi caecuttiunt Varr. ap. Non., caecutiens Maeonius (= Homerus) M.

cafouiller [kafuje] verbe intransitif, familier slabo funkcionirati, slabo delovati

cafouillis [-fuji] masculin slabo funkcioniranje, delovanje; nered

cālīgō (pri L. v boljših rok. tudi calligo) -āre -āvī -ātum (cālīgō -inis)

I. intr.

1. z act. pomenom temniti: aram tenui caligans vestiet umbra (Centaurus) Ci. (Arat.), omnem, quae nunc obducta tuenti mortalīs hebetat visus tibi et humida circum caligat, nubem eripiam V.; pt. pr. met. = omotičen, vrtoglav: caligantes fenestrae Iuv.

2. s pass. pomenom temneti, temen biti, mračen biti: mundus caligans Cu., caligantem nigra formidine lucum ingressus V., per umbras et caligantes animarum examine campos Stat. Poseb. o očeh in osebah
a) kot nenadno stanje temneti = tema (črno) se dela komu pred očmi: caligant oculi Lucr., Cels. idr., caligat in altis obtutus saxis Sil., caligavit aspectus Cypr., lato Mucius caligat in hoste Sil.
b) kot trajno stanje slaboviden biti, brljav biti, slabo videti: Gell., cuicumque oculi caligant Cels., oculi eius caligaverant Vulg., qui legis Oedipoden caligantemque Thyesten Mart.

3. pren.
a) po temi bloditi: orbatae caligant vela carinae Stat. ne vedo, kam bi se obrnila.
b) (o osebah) v duhovni temi tavati = ne (raz)ume(va)ti, ne izprevideti; slep biti za kaj: ad cetera caligant Cu., ad pervidendum, quid sit, quod beatam vitam efficiat, caligant Sen. ph., ad quas (vires religionis) maxime etiamnum caligat humanum genus Plin.; pren.: caligare in sole Q. pri belem dnevu ne videti = jasnosti navkljub ničesar razumeti.

— II. (v pozni lat.) trans. = s temino zastreti (zastirati): Fulg.

camastro moški spol slaba postelja, slabo ležišče

camelote [kamlɔt] féminin malovredno blago, krama; slabo narejen izdelek; populaire (vsako) blago, roba

c'est de la bonne camelote to je dobra roba

carry-on prehodni glagol & neprehodni glagol
nadaljevati; opravljati svoje dolžnosti; vršiti, opravljati
domačno slabo se obnašati; žalostiti se; razburjati se

cataloguer [-lɔge] verbe transitif katalogizirati, vpisati v seznam; familier, péjoratif oceniti, uvrstiti v slabo kategorijo