Franja

Zadetki iskanja

  • dôbro1 welfare, benefit, good

    storil sem to za Vaše dôbro I did it for your good
    vračati dôbro za slabo (za zlo) to return good for evil
    doživljati dôbro in slabo to take the rough with the smooth
    naj pride dôbro ali slabo arhaično come weal or woe
    v moje dôbro to my credit
  • dôbro (prislov) bien ; (samostalnik) bien m , (trg) haber m

    dobro! (prav!, drži!) ¡de acuerdo!
    ni mi dobro (slabo mi je) no estoy bien
    to mi dobro de esto me sienta bien
    dobro mu gre le va bien
    govoriti dobro o kom hablar bien de alg
    pisati v dobro (trg) pasar al haber, poner en el haber
    dobro se razumeti med seboj vivir en perfecta armonía
    dobro se razumeti s kom entenderse bien con alg, estar bien con alg
    smatrati za dobro estimar (ali creer) oportuno (ali conveniente)
    vzeti kaj za dobro tomar a/c en el buen sentido
    dobro bi (on) napravil, če bi šel haría bien en marcharse
  • domnévati suponer; conjeturar

    domnevam, da si slabo informiran te supongo mal informado
  • dovoliti glagol
    1. (dati dovoljenje) ▸ engedélyez
    dovoliti uporabo ▸ használatot engedélyez
    dovoliti poseg ▸ beavatkozást engedélyez
    dovoliti vrnitev ▸ visszatérést engedélyez
    dovoliti objavo ▸ közzétételt engedélyez
    dovoliti gradnjo ▸ építést engedélyez
    dovoliti prodajo ▸ értékesítést engedélyez, eladást engedélyez
    izjemoma dovoliti ▸ kivételesen engedélyez
    Lov na medveda lahko le izjemoma dovoli kmetijski minister. ▸ A medvevadászatot csak a mezőgazdasági miniszter engedélyezheti kivételes helyzetben.
    dovoliti gostom ▸ vendégeknek engedélyez
    dovoliti vstopiti ▸ belépést engedélyez
    Koliko časa, na dan ali na teden, naj starši otroku dovolijo gledati televizijo? ▸ A szülők naponta vagy hetente mennyi időt engedélyezzenek tévénézésre a gyermekeknek?

    2. (dopustiti) ▸ enged, megenged, hagy
    Če nam bo vreme dovolilo, bomo dobro živeli. ▸ Ha az időjárás engedi, akkor jól fogunk élni.
    Po porazu v Maleziji tokrat mercedesa nista dovolila presenečenja. ▸ A malajziai vereség után a Mercedesek nem adtak lehetőséget semmilyen meglepetésre.
    Ne dovolimo, da nas jesensko deževno vreme spravi v slabo voljo. ▸ Ne hagyjuk, hogy az őszi idő rossz kedvre hangoljon bennünket.
    V nobenem primeru ne bi smeli dovoliti, da se reka onesnažuje. ▸ Semmilyen esetben sem szabadna hagyni, hogy szennyezzék a folyót.

    3. (kot izraz vljudnosti) ▸ megenged
    Dovolite, da vas vprašam: kaj pravzaprav želite? ▸ Ha megenged egy kérdést: mit szeretne valójában?
    Dovolite mi, da vam s primerom razložim. ▸ Engedjék meg, hogy egy példával magyarázzam meg.
    Še majhna osebna prošnja, če dovolite, gospe in gospodje. ▸ Még egy aprócska személyes kérés, ha megengedik, hölgyeim és uraim.
  • drúg(i) -a, -o second; other, another

    drúgi dan v mesecu the second
    drúgi (naslednji) dan next day
    drúgi najboljši second best
    2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
    drúgi razred second class
    Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
    nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
    vsak drúgi one in two
    vsak drúgi dan every second (ali other) day
    eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
    drúga dva the other two, the two others
    na drúgi strani (figurativno) on the other hand
    drúgi pot (drugič enkrat) some other time
    drúgi po velikosti second biggest, second largest
    eden drúgega one another, each other, mutually
    eden in drugi both (of them)
    bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
    drugi (ostali) the other
    kabina 2. razreda second-class cabin
    nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
    eno z drúgim one with the other
    nič drúgega nothing else
    biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
    to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
    imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
    za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
    biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
    to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
    vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
    napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
    pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
    igrati drúgo violino to play second fiddle
    on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
    eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
    postati drúgega mnenja to change one's mind
    potovati v 2. razredu to travel second-class
    stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
    med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
    nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
    ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
    spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks
  • drúžba society; company; (povabljena) party; social gathering

    komunistična drúžba communist society; (sloj) set, gang; (igralska) troupe; trgovina company, partnership; (združenje) union
    delniška drúžba jointstock company
    komanditna drúžba limited partnership
    kreditna drúžba loan-society
    drúžba z omejeno zavezo limited (liability) company (krajšava: Ltd); ZDA incorporated company (krajšava: Inc)
    trgovska drúžba trading company
    registrirana drúžba registered (ZDA incorporated) company
    Kraljevska Družba (= akademija znanosti) the Royal Society
    zavarovalna drúžba insurance company
    splošno koristna drúžba non-profitmaking (ZDA nonprofit) company
    elitna, odlična drúžba fashionable society
    meščanska drúžba civil society
    večerna drúžba evening party
    visoka drúžba high society
    zaključena drúžba private party
    naše dolžnosti do drúžbe our duties towards society
    moška (ženska) drúžba stag (hen) party
    družiti se s slabo drúžbo to associate with (ali to keep) bad company
    rad imeti drúžbo, rad biti v drúžbi to be fond of company
    iti, hoditi v drúžbo to go into society
    nisem rad v njihovi drúžbi I don't like to be in their company
    izogibati se drúžbe to avoid society, to shun company; to lead a retired life, to keep oneself aloof (from company)
    delati komu drúžbo to keep company with someone, to share someone's company
    biti v drúžbi z to be in company with
    dobro se počutim v njihovi drúžbi I feel at ease in their company
    ustanoviti drúžbo to set up a company
    razpustiti drúžbo to dissolve a partnership, to wind up a company
    zahajati mnogo v drúžbo to get around (ali about)
    zaiti v slabo drúžbo to get into bad company, to get in with a rotten set, to be thrown together with bad companions
    njegove drúžbe je človek hitro sit a little of his company goes a long way
  • družíti (-im)

    A) imperf. ➞ združiti unire, accomunare, collegare:
    druži jih iskreno prijateljstvo li unisce una sincera amicizia
    kritika mora družiti pravičnost in ostrino la critica deve unire imparzialità e rigore

    B) družíti se (-im se) imperf. refl.

    1.
    družiti se z frequentare, praticare qcn.
    družiti se s slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. redko (skladati se) accordarsi
    PREGOVORI:
    enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia
  • dúh (-á) m

    1. spirito:
    delo človeškega duha opera dello spirito umano
    lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
    (miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
    (nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
    preroški duh spirito profetico

    2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
    analitičen duh spirito analitico
    nemiren duh spirito irrequieto

    3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
    spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
    biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
    spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

    4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
    tekmovalen duh spirito agonistico
    odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
    srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

    5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
    dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
    rel. Bog je duh Dio è spirito
    hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
    nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
    hiša duhov la casa dei fantasmi
    izganjati duhove esorcizzare

    6. rel. anima

    7. filoz. spirito:
    duh in materija lo spirito e la materia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
    dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
    biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
    biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
    bolan na duhu malato di mente
    iron. ubog na duhu povero di spirito
    etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
    filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
    rel. sveti Duh lo Spirito Santo
  • funkcioníranje (organa) functioning; (stroja) (actual) working, work

    dobro funkcioníranje javnih služb the smooth working of the public services
    slabo, napačno funkcioníranje tehnika malfunction
  • garantírati (-am) imperf., perf.

    1. (jamčiti) garantire

    2. trg. garantire

    3. garantire, assicurare:
    slabo boš končal, ti garantiram finirai male, te lo garantisco
  • godi|ti se (godi se)

    1. (dogajati se) vor sich gehen, geschehen, vorgehen
    krivica se (mu) godi es geschieht (ihm) Unrecht
    godila se mu je velika krivica ihm ist großes Unrecht widerfahren

    2. v življenju: gehen, ergehen
    dobro/slabo se goditi komu (jemandem) gut/ schlecht gehen/ergehen, [gutgehen] gut gehen (es geht ihm gut)
    tebi se pa godi! du hast es gut!
    godi se mu kot vrabcu v prosu er lebt wie Gott in Frankreich
  • godíti se (-í se) imperf. impers. ➞ zgoditi se

    1. accadere, succedere, capitare:
    čudeži se ne godijo i miracoli non succedono

    2. (s smiselnim osebkom v dativu, biti, živeti) stare, andare, vivere:
    dobro, slabo se mu godi gli va bene, male
    pren. tebi se pa godi te la passi, eh?
    pren. goditi se (komu)
    kot vrabcu v prosu vivere da papa, come un papa
    godi se mi krivica mi è stata fatta una (grave) ingiustizia
  • gospodáriti (s hišo) to keep house, (upravljati) to manage, to administer, (s posestvom) to conduct, to manage (a farm), to run (a farm); (biti gospodaren, varčevati z) to use sparingly, to be economical with, to practise economy, to husband, to economize

    dobro (slabo) gospodáriti to manage well (badly)
  • gospodáriti gouverner la maison, administrer, gérer, tenir le ménage, régir

    dobro, slabo gospodariti bien, mal administrer (ali gérer)
    varčno gospodariti gérer de façon économique
  • gospodáriti governar (ali llevar) la casa ; (upravljati) administrar

    varčno gospodariti economizar; hacer economías
    slabo, dobro gospodariti administrar mal, bien
  • gospodarjenj|e srednji spol (-a …) das Wirtschaften, die Wirtschaft; (poslovanje) die Gebarung
    gospodarjenje z … die Bewirtschaftung (des …)
    -wirtschaft (v vojni Kriegswirtschaft, z gozdovi Forstwirtschaft, z jalovino Bergewirtschaft, z odpadki Abfallwirtschaft, samooskrbno Subsistenzwirtschaft)
    slabo gospodarjenje die [Mißwirtschaft] Misswirtschaft
    oblika gospodarjenja die Wirtschaftsform
  • govori|ti (-m) reči sprechen, reden

    1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
    govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
    zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
    figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
    figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
    govoriti tri jezike dreisprachig sein
    ki ne govori istega jezika anderssprachig
    kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

    2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

    3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
    govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

    4.
    glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
    medeno govoriti Honig reden
    govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
    govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
    govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
    jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
    hripavo govoriti krächzen
    nejasno govoriti kot pijanec: lallen
    slabo/bogokletno govoriti lästern
    sladko govoriti flöten
    govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
    na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
    govoriti resnico die Wahrheit sagen

    5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
    govoriti z judovskim naglasom jüdeln

    6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

    7.
    začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
    o neki temi: zu sprechen kommen auf
    pustiti govoriti sprechen lassen
    |
    govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
    govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
    slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
    ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
    govoriti proti dagegensprechen
    govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
    govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
    govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
    govoriti za sprechen für, dafürsprechen
    kar govori za das Pro
    kar govori proti das Kontra
    |
    figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
    da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
    govori se o … es wird gesprochen über …
    govori se, da es heißt, [daß] dass …
    govori se, da je bolan er soll (krank) sein
    veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
    figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
    tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen
  • govoríti to speak (o of, about, z to, with); to tell; (pogovarjati se) to talk (z with, to, o about, of, over); to converse; (kramljati) to chat

    glasno govoríti to talk loud, to speak in a loud voice
    tiho govoríti to speak softly (ali in a soft voice)
    govoríti angleški to speak English
    slabo govoríti angleški to speak poor (ali broken) English
    slabo govoríti o kom to speak ill of someone
    kar naprej govoríti to keep (on) talking
    odkrito, brez ovinkov govoríti to speak freely
    govoríti o tem in onem, o raznem to talk nineteen to the dozen
    uglajeno govoríti to be well-spoken
    govoríti stenam (figurativno) to talk (ali to be talking) to a brick wall
    govoríti o politiki to talk politics
    tekoče govoríti to speak fluently
    govoríti o čem drugem to change the subject
    govoríti resnico to speak the truth, to tell the truth
    govoríti brez priprave to speak extempore
    govoríti v veter (figurativno) to waste one's breath
    govoríti v imenu koga to be the spokesman of, to be the mouthpiece of
    govoríti v korist koga to speak on (ali ZDA in) someone's behalf
    govoríti polomljeno angleščino to speak broken English, to murder the English language
    govoríti neumnosti to talk nonsense
    šepetaje govoríti to speak in an undertone, to speak in a whisper
    govoríti skozi nos to speak with a nasal twang
    govoríti laži to tell lies (ali untruths)
    govoríti sam s seboj to soliloquize
    govoríti med štirimi očmi s kom to talk with someone in private
    govoríti na pamet to speak from memory, to say something by heart (ali by rote)
    obširno govoríti o to speak at length about (ali on), to descant, to expatiate on (ali upon)
    otročje govoríti to drivel
    govoríti kot papiga to parrot
    govoríti preučeno za koga to speak above someone's head
    govoríti tja v tri dni pogovorno to waffle, žargon to rabbit on
    tu se govori angleški (napis) English spoken here
    ko (ker) ravno govorimo o... since we are on the subject, since we happen to be talking about...
    da niti ne govorimo o... to say nothing of...
    ne govorimo več o tem!, nehajmo govoríti o tem! let us change (ali drop) the subject!
    mi ne »govorimo« (smo sprti ipd.) we are not on speaking terms
    o tem ni vredno govoríti it isn't worth speaking of
    ona ne govorita več med seboj (sta sprta) they are no longer on speaking terms
    govori! speak up!, speak out, out with it!
    on ne more (ne zna) nehati govoríti he can never stop talking, he could talk the hind leg off a donkey
    (on) govori, kot da bi ga navil he has the gift of the gab, he talks nineteen to the dozen
    on malo govori he is a man of few words, (je boječ) he is tongue-tied
    z njim se da govoríti he is someone you can talk to
    z njim se ne da govoríti (figurativno) he will not listen to reason
    po vsem mestu se govori o njih they are the talk of the town
    govorilo se je o njegovi demisiji there have been rumours of his resignation
    vse mesto govori o tem it is the talk of the town
    govori se, da je zelo bogata she is said to be very rich
    o njem se mnogo govori he is much talked about
    to dejstvo govori zanj this fact tells in his favour
    dejstva govoré sama the facts speak for themselves
    to govori za in proti that cuts both ways
    dejanja govore glasneje kot besede actions speak louder than words
    vse govori za to, da... there is every reason to believe that...
    to govori proti that tells against it
    ne govorite z nikomer o tem! not a word to anyone about this!, keep this to yourself!
    začeti govoríti o nekem predmetu to broach a subject
    bi lahko govoril z Vami? could I have a word with you?
    bi lahko govoril z g. X? could I see Mr. X
    govorimo odkrito! let's speak frankly, let's lay (ali put) our cards on the table
    kjer se veliko govori, se malo naredi least said, soonest mended
    govoríti je srebro, molčati pa zlato the less said, the better
    prav tako bi lahko govoril stenam figurativno I might as well speak to a brick wall
    ti to meni govoriš! (= kot da jaz tega ne vem) you're telling me!
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • govoríti hablar; decir

    govoriti komu, s kom hablar a alg, con alg
    govoriti o čem hablar de (ali sobre) a/c
    govoriti o politiki hablar de política
    govoriti resnico decir la verdad
    dobro (slabo) govoriti o kom hablar bien (mal) de alg
    glasno (tiho) govoriti hablar alto (bajo)
    javno govoriti hablar en público
    govoriti za koga, v korist koga hablar en favor de alg
    govoriti sam s seboj hablar entre sí; hablar consigo mismo
    govoriti neumnosti decir tonterías
    govoriti tjavdan hablar al aire; hablar por hablar
    govoriti vetru (zaman) hablar en balde
    (znati) govoriti špansko (nemško, francosko) (perfektno) hablar (perfectamente) español (alemán, francés)
    govoriti (po) nemško hablar en alemán
    govoriti je srebro, molčati pa zlato en boca cerrada no entran moscas
    kdor velíko govori, malo (pravega) pove quien mucho habla, mucho yerra