Franja

čokoláda chocolate

polnjena čokoláda chocolate cream
tekoča čokoláda chocolate syrup
tablica čokoláde bar of chocolate; tablet (ali slab ali cake) of chocolate
tovarna čokoláde chocolate factory

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

dočákati (-am) imperf.

1. (finir col) conseguire, ottenere, raggiungere:
končno smo dočakali mir! finalmente è venuta la pace

2. vivere, raggiungere:
dočakati visoko starost raggiungere una tarda età
tako je slab, da bo jutra težko dočakal sta così male che difficilmente vivrà fino al mattino

3. pren. ricevere, accogliere
PREGOVORI:
kdor čaka, dočaka il tempo viene per chi lo sa aspettare; con la pazienza si vince tutto

dólgo adv. a lungo, lungamente; da molto tempo:
že dolgo ni bilo dežja è da molto che non piove
evf. slab je, ne bo dolgo sta male, non durerà molto

dopísnik -ica; dopisovalec, -lka correspondent

biti slab dopísnik, -ica; dopisovalec, -lka (ne odgovarjati na pisma) to be a bad correspondent

dovtíp joke; jest; pleasantry; pun; witticism; ZDA žargon wisecrack; gag

alogičen dovtíp (figurativno) an Irish bull
poln dovtípov waggish, jocular, full of fun
slab dovtíp bad joke, pogovorno corny joke
ta dovtíp je slab that's a weak (ali poor) effort
star dovtíp chestnut, stale (ali threadbare, old, ancient) joke, hoary old joke
ta dovtíp ima že brado pogovorno I fell out of my cradle laughing at that one
ost dovtípa the point of the joke
ne delaj dovtípov quit joking!
dovtípe zbijati to crack jokes

dovtíp trait moški spol , mot moški spol d'esprit, bon mot, mot moški spol pour rire; saillie ženski spol , pointe ženski spol ; plaisanterie ženski spol, familiarno blague ženski spol

dovtipe delati faire des plaisanteries (ali de bons mots), familiarno en raconter de (bien) bonnes
kosmat dovtip plaisanterie ženski spol scabreuse, gaudriole ženski spol; bon mot grivois, gaillardise ženski spol, gauloiserie ženski spol
neslan dovtip plaisanterie ženski spol déplacée (ali de mauvais goût)
slab dovtip plaisanterie ženski spol de mauvais goût (ali dépourvue de sel), fade raillerie ženski spol, calembour moški spol

dúh spirit, mind; soul; (um, razum) intellect, sense; (jezika, naroda) genius; (prikazen) ghost, spectre, phantom, apparition, shade, pogovorno spook; (pokojni) ghost, wraith

zli dúh evil genius, fiend, demon, devil; (škrat) (hob)goblin
dober dúh good genius (ali spirit); (genij) genius, master spirit
sveti dúh religija Holy Spirit
dúhu (prikazni) podoben ghostly; (vonj) smell, scent, odour; (zakona) spirit
brez dúha scentless, odourless
nemiren dúh restless mind
odsoten z dúhom absent-minded, abstracted
prisotnost dúha presence of mind
dúh časa spirit of the time
klicanje dúhov (spiritizem) spirit rapping
zli dúh (hudobec) the evil spirit, the evil one
odbijajoč dúh (vonj) offensive smell
ni ne dúha ne sluha o njem he disappeared without trace, nothing more has been heard of him
v dúhu bomo z vami we shall be with you in spirit
on je velik dúh (figurativno) he is a man of great genius
vino ima dúh po sodu the wine tastes of the cask
on ima slab dúh iz ust his breath smells
to olje ima neprijeten dúh this oil has an unpleasant smell
imeti dúh po čem to be redolent or something
to ima dúh po česnu it smells of garlic
klicati dúhá to summon a spirit, to raise a ghost
kloniti z dúhom to despair, to lose heart (ali courage), to be despondent
izganjati dúhá to lay a gost; (iz obsedenca) to exorcize
dúh se mu je omračil he became (mentally) deranged
omračitev dúha mental derangement
poglobiti se v dúh francoskega jezika to absorb the spirit of the French language
dúhovi so bili razburjeni (figurativno) feelings were running high

fotografíja (umetnost) photography; (slika) photograph, pogovorno photo, picture; (momentka) snapshot, pogovorno snap; aeronavtika photogram

na fotografíji sem vedno slab I always photograph badly
on je vedno dober na fotografíji he always photographs well (ali comes out well)
pozirati za fotografíjo to pose for a photograph
fotografíja na pol nagih lepotic cheesecake
fotografíja lepotcev beefcake

glas² moški spol (-u, ni množine)/(-u, -ova, -ovi)

1. (sloves ipd.) der Ruf
dober glas guter Ruf
slab glas schlechter Ruf
priti na glas in den Ruf kommen
priti na slab glas in Verruf kommen/geraten, in [Mißkredit] Misskredit geraten
biti na glasu in dem Ruf stehen
biti na dobrem glasu ime: einen guten Klang haben
na slabem glasu verrufen

2. (govorica) die Fama
širijo se glasovi, da es werden die Stimmen laut, [daß] dass; es heißt, [daß] dass; es geht die Rede, [daß] dass

3. (novica) die Nachricht
|
prazen sod ima velik glas große Klappe, nichts dahinter

glás (zvok) voice, sound, noise; (novica, vest) news, tidings pl, message; (sloves) fame, reputation, repute, renown; (pri volitvah) vote; (volilna pravica) franchise, suffrage, right to vote

na ves glás at the top of one's voice
s preroškim glásom with the voice of a prophet, in a prophetic voice
glás ljudstva public opinion, vox populi
glás vesti the voice of conscience, pesniško the still (ali small) voice
glás vpijočega v puščavi the voice of one crying in the wilderness
glásovi za in proti the ayes and the noes
s 400 glásovi proti 0 by 400 votes to nil
dober glás (sloves) reputation, good fame, repute, renown
na dobrem glásu well reputed, reputable
slab glás (sloves) ill repute, bad name, bad reputation, notoriety
na slabem glásu in bad odour, regarded unfavourably, notorious
nabiranje glásov pred volitvami canvassing
odločilni glás casting vote
srebrni glás zvona the silver voice of the bell
svetovnega glásu world-famous
socialistični glási (pri volitvah) the Socialist vote
večina 50 glásov a majority of 50 votes
višina glásu pitch
biti na dobrem glásu to be well regarded, to have a good reputation
dati svoj (volilni) glás za to vote for
dal vam bom svoj glás I will give you my vote
predlog je dobil malo glásov the proposal was poorly supported
dobiti večino glásov to win a majority, to top the poll
govoriti na glás to speak in a loud voice
ni na najboljšem glásu he has a rather poor reputation
dobil, dosegel je večino 30 glásov he gained a majority of 30 votes
ona ima lep glás she has a fine voice
nimam glásu (vesti) od njega I have not heard from him
imeti posvetovalen glás to have a consultative voice; to have a merely advisory capacity
poslušati glás prijatelja to listen to the voice of a friend
prešteti (volilne) glásove to count the votes
povzdigniti svoj glás to raise one's voice; to make oneself heard
pridobiti si dober glás to earn (ali to win) a good reputation
spoznal sem jo po glásu I knew her by her voice
slišijo se glásovi, da..., glás gre, da... it is rumoured that...
biti poražen z 10 glásovi proti 8 (z 10 proti 0) to be defeated by 10 votes to 8 (by 10 votes to nil)
ubogati glás svojega vodje to obey the orders of one's leader
njegov glás je utonil v hrušču his voice was drowned by the noise
uživati dober glás to enjoy a first-rate (ali a good) reputation
zakričati, zavpiti na ves glás to shout at the top of one's voice

glás (-ú) m

1. voce; suono:
globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
tenek, visok glas voce acuta, alta
hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
vesel, žalosten glas voce allegra, triste
moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
med. menjati glas mutare la voce

2. (oglašanje živali) voce, verso:
glas kosa il chioccolio del merlo

3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
zbor moških in ženskih glasov coro misto
muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
glas zvonov il suono delle campane
glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
glas violine il canto di un violino

5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
glas vesti la voce della coscienza

7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

8. lingv. suono:
lingv. zliti glas affricata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
biti na glasu essere noto, famoso
bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
jur. posvetovalni glas voto consultivo
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso

glás voz f (pl voces) ; (pri volitvah) voto m

na ves glas a voz en cuello (ali en grito)
glas ljudstva voz del pueblo
glas vesti voz de la conciencia
odločilen glas voto m decisivo
posvetovalni glas voz consultiva, voz sin voto
sprejet z večino glasov aprobado por mayoría de votos
srebrn glas voz argentina
enakost glasov igualdad de votos
neveljaven glas voto nulo, voto en blanco
oddani glasovi número m de votos
s 5 glasovi večine con una mayoría de cinco votos, por cinco votos de mayoría
z 20 glasovi proti 15, z 10 vzdržanimi glasovi por veinte votos contra quince, con diez abstenciones
10 glasov (oddanih) za koga, proti komu diez votos (emitidos) a favor, en contra de alg
števec glasov escrutador m
na dobrem (slabem) glasu bien (mal) reputado
biti na dobrem glasu gozar de buena reputación
biti na najboljšem glasu tener la mejor reputación
dobiti 10 glasov obtener diez votos
dobiti večino oddanih glasov obtener mayoría de votos
oddati svoj glas (pri volitvah) depositar el voto, votar
oddati glas za, proti votar por, contra
péti prvi glas llevar la voz cantante
povzdigniti (svoj) glas alzar (ali levantar) la voz
(pre)šteti glasove contar los votos, hacer el escrutinio
spraviti koga na slab glas poner mala voz a alg
glas mu je zastal se le anudó la voz
zbrati glasove recoger los votos

gospodár (-ja) | -íca (-e) m, f

1. padrone (-a); possesore (posseditrice); proprietario (-a):
hišni gospodar padrone di casa
biti dober, slab gospodar essere un buon, un cattivo padrone

2. (kdor ima oblast) padrone (tudi pren.)
biti (neomejen) gospodar farla da padrone
pren. biti sam svoj gospodar essere padrone in casa propria
gospodar položaja padrone della situazione
obnašati se kot gospodar farla da padrone

3. (delodajalec) padrone; principale; patron; boss:
gospodar podjetja il boss dell'azienda
gospodarji (delodajalci) padronato

igrálec -lka (v kaki igri) player; (gledališki) actor, actress; (karte, hazardni) gambler, punter, gamester; (instrumenta) player, performer

igrálec, -lka komik comedian
igrálec, -lka kriketa cricketer
igrálec, -lka šaha chess player
skupina potujočih igrálcev company of strolling players
on je izvrsten igrálec, -lka he is a crack player
biti slab igrálec, -lka šport to be a bad loser
postati igrálec, -lka to go on the stage, to go on the boards

im|eti¹ [é] (-am) ne imeti: nimam

1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
imeti od herhaben von
imeti pred seboj vor sich haben
imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
imeti za seboj hinter sich haben

2.
imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
| ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

3. kot glagol nepopolnega pomena:
imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
imeti ugodnosti begünstigt sein
imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

4.
imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
imeti v asortimentu trgovina: halten
(gojiti) živali: halten

5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus

imunski sistem stalna zveza
(o odpornosti organizma) ▸ immunrendszerČe je naš imunski sistem oslabljen, hitreje zbolimo za prehladom in gripo. ▸ Ha az immunrendszerünk legyengült, hamarabb megfázunk és gyorsabban kapjuk el az influenzát.

izgóvor (izgovorjava) pronunciación f , articulación f ; (opravičilo) excusa f , disculpa f ; pretexto m , evasiva f

slab, prazen izgovor excusa barata
ima vedno izgovor pri roki siempre tiene excusa a mano

izgôvor pronunciation, articulation, accent; (opravičilo) excuse, (pretveza) pretext, plea, pogovorno get-out, let-out

kot izgôvor (za, da...) on (ali under) the pretext (of, that...)
slab izgôvor a poor excuse
prazen (puhel) izgôvor a shallow argument, a lame excuse
imeti tuj izgôvor (izgovarjavo) to have a foreign accent
za to ni nobenega izgôvora it admits of no excuse

jédec eater

dober (slab) jédec great (poor) eater, good (poor) trencherman