Franja

vellicō -ārē -āvī -ātum (intens. k vellere)

1. puliti, „pukati“, „pipati“, skubsti, skubiti, izdirati, puliti lase, vleči za lase, ščipati: Varr., P. F. idr., ea (sc. cornix) volturios duo vicissim vellicat Pl. pipa = ima za norca, vleče za nos, puer a paedagogo se vellicari respondit Q. Klas. le

2. metaf.
a) z besedami ščipati = obirati, opravljati, obrekovati, ogovarjati, prerešetavati, zabavljati čez koga, grdíti, slabo, grdo govoriti o kom, v nič dajati, (z)manjšati, zmanjševati: Sen. ph., Gell. idr., aliquem Pl., in circulis vellicant Ci., absentem H.
b) grdo ravnati s kom, trpinčiti koga, žaliti koga, prizade(va)ti koga (iz ljubosumnosti, z ljubosumnostjo): nec mihi tam duris insultet moribus et te vellicet Pr.
c) spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati): animum, aliquem Sen. ph.

vellō -ere, vellī (vulsī, volsī) volsum, mlajše vulsum (iz *u̯elsō, indoev. kor. *u̯el- lomiti, trgati; prim. lat. vulnus (volnus), vultur (voltur), vellus, lāna [iz *u̯_elna, *u̯lnā] (iz razširjenega kor. morda tudi lacer, lupus, vulpēs, sulcus) gr. ἑλεῖν prijeti, zgrabiti, vzeti, ἕλωρ, ἑλώριον [iz Ƒέλωρ] rop, plen, ἁλίσκομαι, tes. Ƒαλλίσκε-ται biti ujet, εἵλωτες, εἱλῶται heloti (lakonsko *ἥλωτες iz *ἐ-Ƒέλ-ω-τες), got. wilwan ropati)

1. (z)mikati, (po)puliti, „(po)pukati“, (o)skubiti, (o)skubsti (starejše priže(ma)ti), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, „cukniti“ „(cukati)“, „pocukniti“ „(pocukati)“ koga za kaj: linum Plin., cutem Cels., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., latus digitis O., vellere (za togo) coepi et pressare manu lentissima bracchia H., aurem H., Amm. (da bi koga na kaj opomnil ali opozoril); pren.: cum canerem reges … , Cynthius aurem vellit et admonuit V.; metaf. mučiti: mea secreto vellentur pectora morsu Stat. mučiti, trpinčiti.

2. occ. „pipati“ („izpipati“, „spipati“, „popipati“), „pukati“ („izpukati“, „popukati“), puliti (spuliti, izpuliti, populiti), (o)skubsti, (iz)ruti, (iz)ruvati, izdreti (izdirati): Q., Aug. idr., pilos caudae equinae H., comam Mart., capillos a stirpe Pr., ille genae florem primaevo corpore vulsit Lucan., plumam Col., vulsae plumae V., lanam Varr., unguibus et dentibus herbas O., siccas de caespite herbas Lucan., solo arborem V., vulsae radices V., spinas Ci., poma Tib. (u)trgati, oves Varr., Plin. ovcam (iz)puliti volno, pullos anserum Col., anseres Plin.; med. velli (o človeku) dati se opuliti, dati si (iz)puliti lase (kocinice), da bi bil golobrad ali da bi imel pobrita spolovila: Suet.

3. metaf. izdreti (izdirati): postes a cardine V., hastam de caespite V., sagittam oculo pendente Lucan., cuneum Col., vallum L. ali munimenta L. količje na okopu (na utrdbah) izdirati = podreti (podirati) utrdbe, okop, razdreti (razdirati) nasip, signa L., V. iz zemlje izdirati (da bi odrinil), dvigniti (dvigati) se z vojaškimi znamenji (zastavami); metaf. (o čebelah): castris vellere signa V. odriniti na boj. — Od tod adj. pt. pf. volsus (vulsus) 3

1. z izpuljeno brado, opuljen, oskuben, „ocufan“ = golobrad, gladek (gladak), gizdalinski (gizdalini so si dajali puliti brado), mehkužen: Fl., Q. idr., nepos Pr., iuvenis volsus et nitidus Hier.; metaf.: mens est volsa tibi Mart. slab, top.

2. podvržen trzajem, podvržen krčem, krčast, krčen, spastičen: Plin., Veg., Prud., Prisc.

выщипывать, выщипать/выщипнуть (iz)puliti, (iz)skubsti

лупить lupiti; iz kože devati; (pren.) skubsti; (vulg.) mlatiti, tepsti;
л. глазй buljiti oči;

обдирать, ободрать odirati, odreti; (o)skubsti, oluščiti;
о. как липку odreti koga;
разбойники ободрали прохожего razbojniki so oropali popotnika

обску́бувати -бую недок., skúbsti skúbem nedov.

общипывать, общипать (o)skubsti

общи́пувати -пую недок., smúkati -am nedov., skúbsti skúbem nedov.

ощипывать, ощипать (o)skubsti

теребить puliti, pukati, trgati; skubsti;
т. волосы lasati; nadlegovati

lìnjati -ām, línjati lînjām
I.
1. hirati: vidiš kako čovjek linja
2. bledeti: boja linja; imena odmetnika počeše da linjaju
II. linjati se
1. hirati: on vene, linja se
2. goliti se, izgubljati dlako, skubsti se, misiti se: krave, ptice se linjaju
3. postajati plešast: glava mu se već linja glava se mu že goli

perùšati -ām
I.
1. skubsti perje: perušati kokoš; ekspr. lijepu si kokoš, pticu uhvatio, ali je nisi znao perušati
2. ličkati: jesen se poodavno odomaćila, kukuruzi se perušaju, konoplje nabijaju
II. perušati se skubsti se

spennacchiare

A) v. tr. (pres. spennacchio) oskubsti (tudi pren.)

B) ➞ spenacchiarsi v. rifl. (pres. mi spennacchio) skubsti se

oskúbsti (oskúbem) perf. ➞ skubsti

1. spennare, spennacchiare; spelare, pelare; šalj. pelare, radere a zero

2. pren. pelare (al gioco)

plumée [plüme] féminin skubljenje; oskubljeno perje

faire la plumée skubsti

shed^*3 [šed] prehodni glagol
pustiti odpasti, izgubiti (listje); odbi(ja)ti; odvreči (rogove, o jelenu); leviti se (kača), odvreči (oklep, o raku), ogoliti se; izgubiti (prijatelje); odložiti (obleko), opustiti (navado), znebiti se; razlivati, prelivati (solze, kri); širiti (vonj); metati, sipati (svetlobo), izžarevati (toploto itd.)

to shed bad habits opustiti razvade
to shed one's blood for one's country kri prelivati za domovino
to shed feathers goliti se
to shed tears prelivati solze, plakati
to shed light on s.th. osvetliti kaj (tudi figurativno)
to shed one's skin goliti se, izgubljati dlako, skubsti se, leviti se
to shed tears prelivati solze, plakati
to shed water to blago odbija vodo
corn sheds žito se osiplje

skúbiti (-im) imperf. glej skubsti

щипать, щипнуть ščipati, ščipniti;
щ. курицу skubsti kokoš;
мороз щиплет щёки mraz reže v lica;
горчица щиплет gorčica peče