Franja

Zadetki iskanja

  • problém problem; figurativno (uganka) puzzle, riddle, enigma

    to mi je problém I find this a problem
    loviti se z nekim problémom to deal with a problem
    to je tvoj problém (tvoja skrb) that's your problem
    lotiti se probléma to tackle a problem, to grapple with a problem
    rešiti problém to solve a problem
    staviti težak problém to pose a weighty problem
    postaviti komu problém to set someone a problem
    poglobiti se v problém to get down to a problem
    kako si morejo privoščiti tak luksus, je zame problém it's a mystery (ali it beats me) how they manage to live in such style
    priti do jedra probléma (figurativno) to get to the root (ali the heart) of the matter, pogovorno to get down to the nitty-gritty
  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • ráma rame shoulder; anatomija humerus

    (stati) z rámo ob rámi (to stand) shoulder to shoulder
    izpah ráme dislocation of the shoulder
    širokih rámen broadshouldered, square-built
    vatirana rámena padded shoulders pl
    dvigniti koga na rámena to lift someone shoulder-high
    imeti široka rámena to have a broad back
    dati puško (poševno) na ráme vojska to slope arms
    nositi puško na rámi to carry one's rifle at the slope
    nositi otroka na rámah to carry a child piggyback (ali pickaback)
    nositi koga na rámenih to carry someone shoulder-high
    naprtiti si na rámena (dolg, skrb) to take upon one's shoulders, to shoulder
    potrepljati po rámi to tap on the shoulder
    sneti komu breme z rámen to disburden someone
    skomigniti z rámeni to shrug one's shoulders
    teči z rámo ob rami to run neck and neck
    vzeti na rámo to shoulder
    puško na rámo! vojska shoulder arms!
  • ráma (-e) f

    1. anat. spalla; omero:
    dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
    potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
    ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
    na ramah a spalla
    na ramo, čez ramo a tracolla
    skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
    pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
    vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
    pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
    prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
    biti z ramo ob rami essere pari, uguali
    bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla

    2. alp., obl. spalla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grad. stopniščna rama rampa di scale
    voj. na ramo! spall'arm!
  • rísati (ríšem)

    A) imperf.

    1. disegnare:
    risati in slikati disegnare e dipingere
    risati na papir disegnare sulla carta
    risati s kredo, s svinčnikom disegnare con gesso, a matita
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    um. risati chiaroscuro chiaroscurare

    2. pren. disegnare, segnare, tracciare, tirare:
    skrb mu riše gube na čelu le preoccupazioni segnano rughe sulla sua fronte
    risati načrt tracciare, tirare un piano

    3. (opisovati, prikazovati) rappresentare, descrivere:
    risati zgodovinsko obdobje descrivere un periodo storico

    B) rísati se (ríšem se) imperf. refl.

    1. disegnarsi, profilarsi, delinearsi:
    na obzorju so se risali gorski vrhovi sull'orizzonte si disegnavano le cime delle montagne

    2. manifestarsi, comparire
  • skalíti1 (-ím)

    A) perf.

    1. intorbidare, offuscare

    2. turbare:
    skrb skali veselje le preoccupazioni turbano la gioia

    B) skalíti se (-ím se) perf. refl.

    1. intorbidarsi

    2. appannarsi (vetro)
  • slonéti (-ím) imperf.

    1. poggiare, essere, stare appoggiato:
    sloneti na okenski polici stare appoggiato sul davanzale

    2. poggiare, posare, gravitare:
    arhitrav sloni na stebrih l'architrave poggia su colonne

    3. pren. (biti, nahajati se) starsene, trovarsi:
    kar naprej sloni v gostilni se ne sta tutto il tempo all'osteria

    4. pren. (imeti kaj za osnovo, za izhodišče) poggiare:
    država sloni na demokratični ureditvi lo stato poggia su un ordinamento democratico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj pa sloniš, delaj! invece di startene con le mani in mano, mettiti al lavoro!
    vsa skrb sloni na materinih ramah la madre si prende cura di tutto
    sloneti nad knjigami stare curvo sui libri, leggere, studiare
  • talent1 [ê] moški spol (-a …)

    1. das Talent (za für, za jezike Sprachtalent, za improvizacije Improvisationstalent, za risanje Zeichentalent), die Begabung (für) die Gabe
    naravni talent Naturtalent, Naturbegabung
    organizacijski talent Organisationstalent, Organisationsgabe
    posebni talent Sonderbegabung
    pripovedni talent Erzählertalent
    imeti talent Talent haben
    brez talenta talentlos

    2. (nadarjen človek) das Talent, der Begabte (ein -r), die Begabte
    mladi talent das Nachwuchstalent
    iskati talente auf Talentsuche sein
    iskanje talentov die Talentsuche
    skrb za talente die Begabtenförderung
  • težàk -žka, -o (teža) heavy; (masa) ponderous, weighty; (breme) weighty; figurativno leaden; (naloga) toilsome; (naporen) hard, difficult, arduous, trying, exhausting; (kazen) severe; (napaka) grave; (vino) heady

    težki časi hard times pl
    težko breme heavy burden
    težko delo hard work
    težki delavec manual labourer, heavy worker (ali labourer)
    težka atletika heavy athletics pl
    težka artilerija heavy artillery, heavy guns pl
    težka hoja heavy tread
    težka izbira hard choice
    težka jed indigestible food
    težàk, -žka, -o vojaški invalid severely disabled ex-serviceman
    težàk, -žka, -o boj hard struggle
    težàk, -žka, -o bombnik heavy bomber
    težka industrija heavy industry
    težka kovina heavy metal
    težke izgube heavy losses pl
    težka naloga hard task
    težka napaka gross mistake, blunder
    težka križarka heavy cruiser
    težka svila heavy silk
    težàk, -žka, -o udarec hard blow
    težki nemiri serious rioting
    težka nesreča serious accident
    težka skrb grievous worries, arhaično care
    težka oborožitev heavy armament
    težàk, -žka, -o porod difficult birth
    10 funtov težka ščuka a ten-pound pike
    s težkim srcem with a heavy heart
    težka voda kemija heavy water
    težko je zame (figurativno) it's hard on me
    glava mi je težka my head feels heavy
    on je težàk, -žka, -o (= tehta) 120 funtov he scales 120 pounds
    ona je težka, težko je z njo (figurativno) she is hard to get on with
  • težíti to weigh heavily on, to be heavy; to press down, to press hard

    težíti k čemu to tend to (ali towards), to veer (ali to trend) towards; to aim at
    težíti za čim to long for something, to crave for something, to strive for something, after something
    to breme mi teži ramena this burden weighs heavily on my shoulders
    ta odgovornost me začenja težíti this responsibility is beginning to get me down (ali to be too much for me)
    ta dolg me teží this debt weighs heavily on me
    to mu teži srcé that rankles in his mind
    njegov zločin mu teži vest his crime weighs heavily (ali lies heavy) on his conscience
    teži jo skrb za bodočnost worry about her future is getting her down
    vsi naši napori težijo k istemu cilju all our efforts are directed to the same goal
    on teží za bogastvom he craves wealth
  • tréti (trèm)

    A) imperf.

    1. schiacciare, tritare:
    treti lešnike, orehe schiacciare le nocciole, le noci
    treti sol v možnarju pestare il sale nel mortaio

    2. strofinare, sfregare:
    treti otrple mišice strofinare i muscoli irrigiditi

    3.
    treti konopljo scavezzare, fiaccolare la canapa
    treti lan scotolare il lino

    4. pren. gravare, soffocare, assillare:
    tarejo ga dolgovi è gravato dai debiti
    tre ga skrb za otroke è preoccupato per i figli
    treti revščino fare la fame, vivere in miseria, nelle ristrettezze, nell'indigenza
    znati kaj več kot hruške peči in orehe treti sapere un sacco di cose, essere bravo in tante cose

    B) tréti se (trèm se) imperf. refl.

    1. aderire (stretto)

    2. pren. (gnesti se) pigiarsi, accalcarsi; brulicare:
    ljudje so se trli v kino la gente si accalcava davanti al cinematografo
    (s smiselnim osebkom v rodilniku) na obali se tre turistov sulla costa c'è calca di turisti

    C) tréti si (trèm si) imperf. refl.
    treti si glavo preoccuparsi
  • ujetnik [é] moški spol (-a …) der Gefangene (ein -r) (civilni Zivilgefangener, vojni Kriegsgefangener)
    skrb za ujetnike die Gefangenenfürsorge
    surovo ravnanje z ujetniki die [Gefangenenmißhandlung] Gefangenenmisshandlung
    izmenjava ujetnikov der Gefangenenaustausch
    osvoboditev ujetnikov die Gefangenenbefreiung
    transport ujetnikov der Gefangenentransport
  • vodíti (vódim) imperf.

    1. condurre, portare, menare; accompagnare:
    voditi goste v sobe accompagnare gli ospiti nelle stanze
    voditi živino na pašo menare, condurre, portare le bestie al pascolo
    voditi konja za uzdo condurre il cavallo alla briglia

    2. essere alla testa, procedere alla testa di:
    sprevod vodi zastavonoša alla testa del corteo procede il portabandiera

    3. guidare, indirizzare, dirigere, pilotare:
    daljinsko voditi teleguidare, telecomandare
    voditi ladjo pilotare la nave
    voditi delo dirigere il lavoro
    voditi raketo teleguidare il missile

    4. governare, dirigere; presiedere (a); essere a capo (di); condurre:
    voditi stranko essere a capo di un partito
    muz. voditi zbor dirigere un coro
    voditi gospodinjstvo governare la casa
    voditi sejo presiedere alla riunione
    voditi oddajo condurre una trasmissione

    5. essere guida:
    duhovno, moralno voditi essere la guida spirituale, morale (di)

    6. aver cura, aver a cuore, preoccuparsi (di):
    vodila ga je skrb za otroka aveva a cuore il bene del bambino

    7. portare, condurre (di strada, porta e sim.)
    vrata vodijo v spalnico la porta conduce nella camera da letto
    pren. vztrajno delo vodi do uspeha la costanza nel lavoro porta al successo

    8. tenere:
    voditi evidenco o prebivalstvu tenere l'evidenza della cittadinanza
    voditi poslovne knjige tenere i libri contabili

    9. šport. essere in testa, condurre, essere in vantaggio:
    vodi manj znan kolesar è in testa (alla corsa) un corridore poco noto
    naši vodijo za dve točki i nostri conducono per due punti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voditi pogajanja trattare, essere in trattative con
    voditi zapisnik redigere, scrivere il verbale
    pren. voditi koga za nos menare qcn. per il naso, turlupinare qcn.
    voditi v čem, v kaki dejavnosti (za države) essere il paese leader in
    alp. voditi navezo guidare la cordata, essere il capocorda
    voditi trgovino esercire, gestire un negozio
    PREGOVORI:
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
  • vzbujajoč [ó] (-a, -e)
    strah vzbujajoč [schreckenerregend] Schrecken erregend, schreckenerregend
    skrb vzbujajoč [besorgniserregend] Besorgnis erregend
  • zádnji (-a -e)

    A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
    zadnja stran ultima pagina
    zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
    zadnje kolo ruota posteriore
    ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
    boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
    v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
    zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
    zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
    zadnje novice ultime notizie
    to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
    napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
    vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
    biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
    premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
    zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
    otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
    pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
    boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
    žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
    ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
    to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
    pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
    pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
    iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
    pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
    pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
    pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
    pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
    avt. zadnji most treno posteriore
    jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
    bibl. zadnja večerja ultima cena
    rel. zadnja popotnica viatico
    vet. zadnja golen garretto
    avt. zadnja meglenka retronebbia
    evf. zadnja plat posteriore, didietro
    pog. zadnja pogruntavščina ultima
    zadnja rešitev ultima ratio
    lit. zadnja stanca tornata
    zadnja stran retro, tergo
    voj. zadnja straža retroguardia
    zadnji del govejega stegna girello
    navt. zadnji jambor mezzana
    astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
    anat. zadnji možgani metencefalo
    avt. zadnje okence lunotto
    grad. zadnje ometavanje stabilitura

    B) zádnji (-a -e) m, f, n
    zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
    boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
    do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
    diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
    bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi
  • zaglódati (-am)

    A) perf.

    1. staccare coi denti; addentare

    2. pren. rodere, tormentare, crucciare:
    spet ga je zaglodala skrb di nuovo fu assalito da preoccupazioni

    B) zaglódati se (-am se) perf. refl. penetrare (rodendo)
  • zapornik1 [ó] moški spol (-a …) der Häftling, der Gefängnisinsasse
    odpuščeni zapornik der Haftentlassene ( ein -r)
    zapornik s prostim izhodom der Freigänger
    dopust zapornika der Hafturlaub
    duhovnik/dušni pastir za zapornike der Gefängnisgeistliche, Gefängnisseelsorger
    dušno pastirstvo za zapornike die Gefängnisseelsorge, Gefangenenseelsorge
    organizacija pomoči za zapornike die Gefangenenhilfsorganisation
    skrb za zapornike die Gefangenenfürsorge
    osvoboditev zapornikov die Gefangenenbefreiung
    transport zapornikov der Gefangenentransport
    upor zapornikov der Häftlingsaufstand, Gefangenenaufstand
  • zarísati (-ríšem) | zarisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. disegnare, segnare, tracciare:
    zarisati mejo med parcelami tracciare il confine tra le particelle
    pren. skrb mu je zarisala gube v čelo le preoccupazioni gli avevano segnato la fronte di rughe

    2. knjiž. descrivere, tracciare:
    predavatelj je uvodoma zarisal avtorjevo pojmovanje poezije nell'introduzione, il conferenziere tracciò in brevi linee la poetica dell'artista

    3. fissare, delineare:
    zarisati nove smernice razvoja delineare le nuove direttrici dello sviluppo

    B) zarísati se (-ríšem se) | zarisováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. sbagliare (nel disegno), il disegno:
    obl. zarisati se pri kroju sbagliare nel disegno del modello

    2. pren. delinearsi; risaltare:
    v mraku se je zarisala postava nell'oscurità si delineò una figura
  • zarod1 moški spol (zaróda …) živalstvo, zoologija die Brut
    skrb za zarod oskrba: die Brutfürsorge
    negovanje: die Brutpflege
    skrbeti za zarod die Brut betreuen, die Brutpflege betreiben
  • zdravstvena nega stalna zveza
    (skrb za bolnike) ▸ betegápolás