Franja

Zadetki iskanja

  • likovn|i (-a, -o)
    šport likovni skok der Figurensprung
    likovni skoki množina das Stilspringen
  • máčji cat's, (of a) cat, catlike, catty; feline; figurativno (zahrbten) treacherous

    máčji hrbet cat's back
    máčji skok cat's leap
    máčja šapa cat's paw, cat's foot
    máčja narava (neodkritost) felinity
    máčji brki cat's whiskers pl
    máčje predenje cat's purring
    máčja muzika cat's concert, charivari, infernal din, caterwaul (ing)
    máčje oko (na vozilih) (rear) reflector, (v cestni površini) cat's-eye
  • mest|o5 [é] srednji spol (-a …) šport (stojišče) der Stand (strelsko Schützenstand)
    z mesta aus dem Stand
    met z mesta der Standwurf
    skok z mesta der Standsprung
  • mésto (-a) n

    1. città; località, centro:
    mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
    stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
    industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
    mesto Trst la città di Trieste
    glavno mesto države la capitale del Paese
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

    2. luogo, posto; punto:
    na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
    mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
    parkirno mesto parcheggio, posteggio
    šport. startno mesto blocco di partenza
    voj. stražarsko mesto posto di guardia
    zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

    3. punto; brano, passo:
    varilno mesto punto di saldatura
    razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

    4. (prostor) posto:
    rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
    posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
    v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
    sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

    5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
    v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
    mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
    odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
    mesto tajnika un posto di segretario

    6. (s števnikom) posto:
    doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
    zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

    7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

    8. mat. posizione;
    decimalno mesto decimale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
    zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
    vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
    imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
    priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
    pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
    pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
    pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
    biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
    fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
    če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
    zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
    stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
    film. filmsko mesto cinecittà
    lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
    urb. jedro mesta centro storico
    odprto mesto città aperta
    šport. skok z mesta salto da fermo
    polit. volilno mesto sede elettorale
  • napač|en (-na, -no)

    1. (nepravi) beseda, knjiga, vlak, sled: falsch
    napačen trenutek der falsche Zeitpunkt

    2. (napak) falsch, fehlerhaft; inkorrekt, unrichtig, [unrecht] Unrecht; povsem, vseskozi: grundverkehrt, grundfalsch, rundweg falsch; (neumesten) skromnost, sram, patos: falsch, unangebracht; (proti pravilom) regelwidrig
    jezikovno napačen sprachwidrig
    (zgrešen) verfehlt, Fehl-, Falsch-, [Miß] Miss- (met der Fehlwurf, načrt die Fehlplanung, račun die Fehlrechnung, šport skok der Fehlsprung, šport start der Fehlstart, regulacija die Fehlregulation, barva die Fehlfarbe, kalkulacija die Fehlkalkulation, konstrukcija die Fehlkonstruktion, odločitev ein [Mißgriff] Missgriff, šport podaja der [Fehlpaß] Fehlpass, poteza der Fehlzug, prehrana die Fehlernährung, vknjižba die Falschbuchung, vzgoja die Fehlerziehung, poročilo die Falschmeldung, sodba das Fehlurteil, tolmačenje die [Mißdeutung] Missdeutung, vedenje das Fehlverhalten, upravljanje stroja die Fehlbedienung, zadržanje die Fehlhaltung)
    napačen ton ein falscher Ton

    3. (zmoten) mnenje, trditev: irrig, abwegig

    4. (zavajajoč) falsch, irreführend, betrügerisch

    5.
    X ni napačen/napačna, (toda) X ist ganz hübsch/nicht unsympatisch, (doch)
    | ➞ → konj, vlak, parkirati
  • negotóvost uncertainty; doubt; suspense; insecurity; doubtfulness, dubiousness

    v negotóvosti in suspense
    biti v negotóvosti (ne se moči odločiti) to be in suspense
    mučna negotóvost agony of suspense
    vse je boljše kot negotóvost! anything is better than suspense!
    držati koga v negotóvosti to keep someone in suspense
    napraviti skok v negotóvost to take a leap in the dark
    muči ga negotóvost he is on tenterhooks, the suspense is killing him
  • nenáden (-dna -o) adj.

    1. improvviso, inaspettato, imprevisto, brusco; knjiž. subitaneo:
    nenadno zaviranje una brusca frenata

    2. rapido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nenaden gib balzo
    pren. nenaden izbruh ventata
    pog. nenaden obisk incursione
    nenaden obrat, preobrat voltafaccia, dietro front, ribaltone
    nenaden strah trac
    šport. nenaden (močan) strel saetta, fucilata
    nenaden veter groppo
    pren. nenaden zasuk sterzata
    šport. nenadna kriza défaillance
    nenadna nesreča catastrofe, pog. martellata, mazzata
    pog. nenadna ploha scataroscio
    ekon. nenadna rast, nenaden skok cen l'impennata dei prezzi
    nenadna rdečica scalmana
    nenadna slabost mancamento
    pren. nenadna želja pizzicore
    nenaden pojav insorgenza
    meteor. nenadno poslabšanje rottura
    pren. nenadno terjanje denarja stoccata
    pren. nenadno (kratkotrajno) vračanje rigurgito
  • nog|a1 [ô] ženski spol (-e …) anatomija das Bein, (stopalo) der Fuß; ( medicinaiksasta X-Bein, izbočena Hohlfuß, kadilska Raucherbein, kepasta Klumpfuß, konjska Pferdefuß, Spitzfuß, oksasta O-Bein, ploska Plattfuß, razmaknjena Spreizfuß; pri kipih: počivajoča/razgibana Spielbein, nosilna Standbein)
    lesena noga Holzbein
    močno se poteča noga Schweißfuß
    indijanci Črna noga Schwarzfußindianer množina
    pri prižnici: der Fuß
    figurativno težka noga pri vožnji z avtomobilom: der Bleifuß
    … noge/nog Fuß-, Bein-
    (bolezen das Fußleiden, drža die Fußstellung, glivična bolezen die Fußpilzerkrankung, odtis der Fußeindruck, Fußabdruck, zlom der Beinbruch, kad za noge die Fußwanne, letev za noge die Fußleiste, opora za nogo die Fußstütze, opornica za nogo medicina die Beinschiene, ščitnik za nogo der Beinschutz)
    ne čutiti noge kein Gefühl im Fuß haben
    podstaviti nogo komu (jemandem) ein Bein stellen
    zviti si nogo sich den Fuß vertreten
    brez noge medicina beinamputiert

    na nogi auf dem Fuß
    živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben

    z nogo mit dem Fuß
    sunek z nogo šport der Beinschlag
    biti z eno nogo v grobu figurativno am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen
    dotikati se z nogo koga füßeln
    drsati z nogo pri hoji: den Fuß schleifen
    vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
    zadreti si v nogo pri hoji: sich (etwas) in den Fuß treten
    noge množina:
    dolge tenke noge Storchbeine množina
    iksaste noge X-Beine
    z iksastimi nogami x-beinig, X-beinig
    oksaste noge Säbelbeine
    kratke krive noge Dackelbeine
    dobiti noge figurativno Beine bekommen/kriegen, Füße bekommen
    imeti mehke noge nicht mehr ganz standfest sein
    teči: kar nesejo noge (laufen) was die Beine hergeben
    laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine
    ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
    ožuliti si noge sich wund laufen
    razgibati si noge sich die Beine vertreten
    vleči noge za seboj pri hoji: die Beine nachziehen, hatschen
    komu zvezati roke in noge (jemanden) an Händen und Füßen fesseln
    nog množina:
    par nog das Beinpaar
    nega nog die Fußpflege
    potenje nog der Fußschweiß
    umivanje nog die Fußwäsche, figurativno die Fußwaschung
    razkrečenih nog spreizbeinig
    trdih nog steifbeinig
    lahkih nog schnellfüßig, leichten Fußes
    urnih nog flinkfüßig
    ploskih nog plattfüßig
    -beinig (tenkih nog storchbeinig)
    čez noge über die Füße/Beine
    spotikati se čez lastne noge über seine eigenen Füße stolpern

    med noge zwischen die Füße/Beine
    stisniti rep med noge den Schwanz einziehen (tudi figurativno)

    na nogah auf den Beinen
    bolan na nogah fußleidend
    na negotovih nogah staksig, schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Beinen
    na dveh nogah auf zwei Beinen, figurativno (živ) wandelnd
    biti na nogah auf den Beinen/Füßen sein, (biti pokonci) auf sein
    biti na majavih nogah auf wackligen/schwachen Füßen stehen (tudi figurativno)

    na noge auf die Beine
    hrom na noge fußlahm
    nog na zadnje noge kreuzlahm
    dvigniti na noge auf die Beine bringen, lovstvo aufjagen, občinstvo pri koncertu ipd.: mitreißen
    pasti na noge auf die Füße/Beine fallen (tudi figurativno)
    pomagati na noge komu (jemandem) aufhelfen, auf die Beine/Füße helfen, (jemanden) auf die Beine stellen (tudi figurativno), figurativno (jemandem) auf die Sprünge helfen
    postaviti na noge aufstellen, auf die Beine/Füße stellen
    postaviti se na lastne noge figurativno sich auf eigene Füße stellen
    postaviti se na zadnje noge žival: Männchen machen, schön machen, človek: (upreti se) sich auf die Hinterbeine stellen
    šport skok na noge der Fußsprung
    šport skok na noge skrčeno der Paketsprung
    spraviti na noge auf die Beine bringen/stellen, bolnika: aufpäppeln, občinstvo: mitreißen

    od nog von den Füßen
    od mladih nog von klein auf, von den Kindesbeinen an, von jung auf
    od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
    pod noge:
    metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Steine in den Weg legen
    vzeti pot pod noge die Beine in die Hand nehmen, die Beine unter den Arm nehmen

    pod nogami unter den Füßen
    goreti pod nogami komu (jemandem) heiß unter den Füßen sein
    izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren

    v nogah in den Beinen

    bolečina v nogah der Fußschmerz

    za noge für die Füße/Beine
    prostor za noge die Beinfreiheit
    sprej za noge der Fußspray
    vreča za noge der Fußsack

    z nog von den Füßen
    stresti si kaj z nog (etwas) von den Füßen schütteln

    z nogami mit den Füßen/Beinen
    težave z nogami das Beinleiden
    šport kroženje z nogami das Beinkreisen
    otepati z nogami hampeln, um sich schlagen
    zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln
  • ojníica vara f

    čez ojnice skakati excederse; propasarse; fam pasar de la raya
    skok čez ojnice (fig) escapada f amatoria de un cónyuge
  • padalec samostalnik
    1. ponavadi v športnem kontekstu (o padalstvu) ▸ ejtőernyős
    izkušen padalec ▸ tapasztalt ejtőernyős
    skok padalcev ▸ ejtőernyősök ugrása
    doskok padalcev ▸ ejtőernyősök földet érése
    pristanek padalcev ▸ ejtőernyősök landolása
    Padalci bodo skočili iz helikopterjev. ▸ Az ejtőernyősök helikopterből fognak kiugrani.
    Povezane iztočnice: ekstremni padalec, jadralni padalec, športni padalec

    2. ponavadi v množini (vojak) ▸ ejtőernyős
    desant padalcev ▸ ejtőernyős deszant
    bataljon padalcev ▸ ejtőernyős zászlóalj
    enota padalcev ▸ ejtőernyős osztag, ejtőernyős alakulat
    zavezniški padalci ▸ szövetséges ejtőernyősök
    britanski padalci ▸ brit ejtőernyősök
    Most je v jutranjih urah, 6. junija 1944, zavzelo 180 britanskih padalcev, potem ko so nemške vojake napadli iz zasede. ▸ A hidat 1944. június 6-án 180 brit ejtőernyős foglalta el, miután lesből támadták meg a német katonákat.
    Sopomenke: vojaški padalec

    3. lahko izraža negativen odnos (kdor se pojavi nepričakovano) ▸ beugró, beeső személy
    Veliko je tudi padalcev, ki pridejo malo potrenirat pred koncertom. ▸ Sok a beugró is, akik a koncert előtt jönnek kicsit gyakorolni.
    Tu in tam se sicer pojavijo "padalci", ki ponudijo računalnike po precej nižji ceni. ▸ Itt-ott megjelenik néhány beeső személy is, aki sokkal olcsóbban kínálja a számítógépeket.
  • padal|o srednji spol (-a …) der Fallschirm, der Schirm
    pomožno padalo Hilfsfallschirm
    tovorno padalo Lastenfallschirm
    jadralno padalo der Paragleiter
    torba padala der Verpackungssack
    vrvica za odpiranje padala die Reißleine
    spuščanje s padalom der Fallschirmabwurf
    skok s padalom der Fallschirmsprung, der Fallschirmflug
  • padálo parachute; pogovorno chute; žargon brolly

    avtomatsko padálo automatic parachute
    pomožno padálo auxiliary (ali lift off) parachute, ZDA pull off parachute
    zložitev padála parachute folding
    (od)skok s padálom parachute jump
    svila za padálo parachute silk
    (od)skočiti s padálom to parachute, to jump (with a parachute), (v nevarnosti) to bail out with a parachute
    odvreči s padálom to parachute, to drop
    spustiti se s padálom na ozemlje Slovenije to parachute into Slovenia
    vrvica za odpiranje padála rip cord
  • padálo parachute moški spol

    skok s padalom saut moški spol en parachute
    odvreči vojake, živež s padalom parachuter des soldats, des vivres
  • padálo paracaídas (pl padalo) m

    (od)skočiti s padalom lanzarse con paracaídas
    odvreči s padalom lanzar con paracaídas
    skok s padalom salto m con paracaídas
  • padalski pridevnik
    1. (o športu) ▸ ejtőernyős
    padalski inštruktor ▸ ejtőernyős-oktató
    padalsko vzletišče ▸ ejtőernyős felszállópálya
    padalski tandem ▸ ejtőernyős tandemugrás
    padalski skok ▸ ejtőernyős ugrás
    padalska šola ▸ ejtőernyős-iskola
    padalska oprema ▸ ejtőernyős-felszerelés
    padalski šport ▸ ejtőernyőssport
    Povezane iztočnice: padalska svila, padalski kombinezon, padalski nahrbtnik, padalski škornji

    2. (o vojaški enoti) ▸ ejtőernyős
    padalski bataljon ▸ ejtőernyős zászlóalj
    padalska divizija ▸ ejtőernyős hadosztály
    padalska brigada ▸ ejtőernyős dandár
    padalski polk ▸ ejtőernyős ezred
    padalski desant ▸ ejtőernyős deszant
    padalska enota ▸ ejtőernyős egység
    padalska četa ▸ ejtőernyős század
  • palic|a4 ženski spol (-e …)
    šport ribiška palica die Angelrute
    (iz votlega stekla Hohlglasrute)
    skakalna palica der Sprungstab
    smučarska palica der Skistock
    palica za golf der Golfschläger
    palica za hokej der Eishockeyschläger, Hockeyschläger
    štafetna palica der Staffelstab (predaja palice die Stabsübergabe)
    telovadna palica der Gymnastikstab
    biljardna palica der Billardstock, die Queue
    skok ob palici der Stabhochsprung
  • pálica stick; (sprehajalna) walking stick, cane; staff; (kovine) ingot; rod; (majhna) baton, cane; zgodovina, orožje quarterstaff, pl -staves

    biljardna pálica (billiard) cue
    Eskulapova pálica rod of Aesculapius, caduceus
    beraška pálica beggar's staff
    priti na beraško pálico to be reduced to beggary, to be utterly ruined, to go to the dogs
    spraviti koga na beraško pálico to bring someone to the parish, to reduce someone to beggary (ali to mendicancy), to eat someone out of house and home
    čarovna pálica magic wand
    gorska pálica alpenstock
    hokejska pálica hockey stick
    maršalska pálica baton
    ribiška pálica fishing rod
    romarska pálica pilgrim's staff
    skok s pálico šport pole vault
    škofovska pálica crosier, crook, pastoral staff
    kratka, zelo obtežena pálic short, heavily weighted stick, žargon cosh
    predati štafetno pálica to pass the baton
    biti tepen z lastno pálico to be beaten with one's own stick
    on je potreben pálice (figurativno) he needs the cane
  • pálica bâton moški spol , (tanka) baguette ženski spol , (sprehajalna) canne ženski spol , (debela) trique ženski spol , gourdin moški spol , (kljukasta, škofovska) crosse ženski spol , houlette ženski spol , (za skoke) perche ženski spol , (biljardna) queue ženski spol

    palica zlata, srebra lingot moški spol d'or, d'argent
    palica za slepe canne (blanche) d'aveugle
    palica za golf, za hokej crosse (ali canne) de golf, de hockey
    beraška, maršalska, popotna palica bâton de mendiant, de maréchal, de voyageur
    čarodejna (čarovna) palica baguette magique (ali de fée, de sorcier)
    dirigentska palica baguette de chef d'orchestre
    gorska palica bâton ferré, alpenstock moški spol
    leskova palica baguette de coudrier
    pastirska palica bâton de berger, houlette ženski spol
    pilotska palica manche moški spol à balai
    ribiška palica canne à pêche, perche ženski spol
    romarska palica bâton de pèlerin, bourdon moški spol
    senčna palica (pri sončni uri) aiguille ženski spol de cadran solaire
    smučarska palica bâton de ski, familiarno canne
    steklopihaška palica canne
    štafetna palica témoin moški spol
    ukrivljena palica crosse ženski spol
    skok s palico saut moški spol à la perche
    udarec s palico coup moški spol de bâton
    dobiti jih s palico recevoir des coups de bâton
    naložiti jih komu s palico bâtonner quelqu'un, donner des coups de bâton à quelqu'un
    priti na beraško palico être réduit à la misére (ali à la mendicité), être ruiné
    vstavljati palice v kolesa mettre des bâtons dans les roues
  • pálica (-e) f

    1. bastone; verga; mazza; barra; bacchetta; asta; canna; stecca:
    opirati se na palico appoggiarsi al bastone
    tepsti s palico bastonare, battere, picchiare col bastone
    palice so padale po hrbtu le bastonate piovvero sul groppone
    bambusova, leskova palica bastone di bambù, di nocciolo
    dolga, grčava, kljukasta palica bastone lungo, nodoso, ricurvo
    palica s kovinsko konico bastone con puntale, bastone chiodato
    igre biljardna palica stecca da biliardo
    čarovna palica bacchetta magica
    dirigentska palica bacchetta da direttore d'orchestra
    voj. nabijalna palica bacchetta, calcatoio
    voj. maršalska palica bastone da maresciallo
    zlata palica verga d'oro
    pastirska palica bastone da pastore
    ribiška palica canna da pesca
    šport. skakalna palica asta
    šport. smučarska palica bastoncino, racchetta da sci
    sprehajalna palica bastone, canna da passeggio
    rel. škofovska palica pastorale, bastone vescovile
    šport. štafetna palica testimone
    fiz. gorilna palica bacchetta combustibile
    fiz. kontrolna palica barra di controllo
    aer. krmilna palica cloche; barra di comando
    šport. palica za golf, za hokej mazza, bastone da golf, da hockey
    šport. skok ob palici salto con l'asta
    pren. palica je pela fu bastonato
    pren. priti na beraško palico ridursi al lastrico

    2. nekdaj (dolžinska mera, 138 cm) pertica
  • plot [ô] moški spol (-a/-u, -ova, -ovi) der Zaun (lesen Holzzaun, iz letev Lattenzaun), die Abzäunung
    luknja v plotu die Zaunlücke
    zastružni plot der Triebschneehag
    figurativno skakati čez plot fremdgehen
    skok čez plot der Seitensprung