Franja

padálo (-a) n aer. paracadute:
skočiti, spustiti se s padalom saltare, lanciarsi col paracadute, scendere col paracadute
kupola padala velatura; calotta del paracadute
vrvi padala fascio funicolare
jadralno padalo parapendio

padálo paracaídas (pl padalo) m

(od)skočiti s padalom lanzarse con paracaídas
odvreči s padalom lanzar con paracaídas
skok s padalom salto m con paracaídas

pasti¹ (padem) padati

1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, niedersinken, niederfallen, herunterfallen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken, vznak hintenüberstürzen, hintenüberfallen); pri plezanju ipd.: abstürzen; na kolena, nos: hinfallen, hinschlagen, stürzen; komu na glavo ipd.: einstürzen auf; strmoglavo: herabstürzen; treščiti navzdol na: aufschlagen auf; z veliko silo - iz letala, vozila: hinausgeschleudert werden
globoko/nizko pasti tief sinken, tief gefallen sein (tudi figurativno)
figurativno pasti iz oblakov aus allen Wolken fallen
pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno, saj nisem na glavo padel ich bin ja nicht auf den Kopf gefallen)
pasti na kolena auf/in die Knie sinken
pasti na noge auf die Füße fallen (tudi figurativno)
pasti naprej vornüberfallen, nach vorn sinken
pasti na rit aufs Kreuz fallen, figurativno von den Socken sein
pasti na tla auf den Boden fallen, šport zu Boden gehen (tudi figurativno)
pasti nazaj zurückfallen, zurücksinken

2. (spustiti se) zavesa: fallen

3. (znižati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen
vrednost pade čemu (etwas) sinkt im Wert

4. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; v vojni: im Kriege bleiben; od izčrpanosti: hinfallen, umfallen, (umreti) tot umfallen
pasti skup (pasti v nezavest, sesesti se) umkippen, zusammenbrechen, zusammenfallen, zusammenklappen
pasti v nezavest in Ohnmacht fallen, wegkippen

5. pri izpitu: durch ein/das Examen fliegen, bei einer/der Prüfung durchfallen

6. funkcionar, dostojanstvenik, dekle: zu Fall kommen

7. pogled, senca, sum, strel: fallen

8.
pasti po kom: sich auf (jemanden) stürzen

9.
pasti v kako zadevo, čudno reč: hineinschlittern (in)

10.
pasti v (planiti v) hereinplatzen
pasti v besedo (skočiti v besedo) ins Wort fallen
pasti okrog vratu (planiti) um den Hals fallen

11. (priti) fallen
pasti v kremplje in die Klauen fallen
pasti v naročje in den [Schoß] Schoss fallen
pasti v nemilost in Ungnade fallen
pasti v roke in die Hand fallen
pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen
pasti v ekstazo in Ekstase geraten

12. (bosti)
pasti v oči ins Auge springen, auffallen
|
figurativno pasti v vodo ins Wasser/unter den Tisch fallen
figurativno stati in pasti z stehen und fallen mit
figurativno kocka je padla der Würfel ist gefallen
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein/Zacken aus der Krone fallen
figurativno srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
mrena mu je padla z oči ihm fiel es wie Schuppen von den Augen
figurativno jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen
pasti z lune vom Mond gefallen sein
X ni na gobec padel X ist nicht auf den Mund gefallen
pasti iz vloge aus der Rolle fallen
pasti iz vseh oblakov aus allen Wolken fallen
kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade wer andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein
kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejeti, upasti, zapasti

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

postelj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) das Bett (bolniška Krankenbett, bolnišnična Krankenhausbett, enojna Einzelbett, dvojna Doppelbett, hotelska Hotelbett, medna/medeninasta Messingbett, na kolesih Rollbett, otroška Kinderbett, poljska Feldbett, Liegebett, z baldahinom Himmelbett, Prokrustova Prokrustesbett, smrtna Totenbett, Sterbebett, tujska Gastbett, Fremdenbett, Gästebett, vodna Wasserbett, zakonska Ehebett, zložljiva Klappbett, železna Eisenbett)
bolniška postelja das Krankenbett, figurativno das Krankenlager
zasedenost postelj die Bettenbelegung
ločitev od mize in postelje pravo die Trennung von Tisch und Bett
medicina močenje postelje das Bettnässen
rob postelje die Bettkante
skočiti iz postelje aus dem Bett springen/fahren
vreči iz postelje aus dem Bett werfen
iti v posteljo schlafen gehen, zu Bett gehen, ins Bett gehen, sich hinlegen
narediti posteljo das Bett machen
položiti v posteljo betten (položiti v drugo posteljo - bolnika umbetten)
prikleniti na posteljo bolezen človeka: niederwerfen, ans Bett fesseln
spraviti v posteljo koga (jemanden) zu Bett bringen, figurativno za spolno občevanje: (jemanden) vernaschen
zlesti v posteljo ins Bett steigen
medicina mirovanje v postelji die Bettruhe
medicina močiti posteljo einnässen, das Bett nässen
človek, ki moči posteljo der Bettnässer
medicina priklenjen na posteljo bolnik: bettlägerig

póstelja lit moški spol , couche ženski spol ; familiarno plumard moški spol ; popularno pageot moški spol , pieu moški spol , paddock moški spol

bedna postelja grabat moški spol
bolniška postelja lit de malade
dvojna postelja lits jumeaux (ali à deux personnes)
otročja postelja (medicina) couches ženski spol množine
otroška postelja lit d'enfant
poročna postelja lit nuptial
smrtna postelja lit funèbre (ali de mort), couche funèbre
zakonska postelja lit conjugal, couche conjugale
zložljiva postelja lit pliant, lit-cage moški spol
biti v postelji être au lit, être entre deux (ali dans les) draps
leči v posteljo aller (ali se mettre) au lit (ali dans les toiles), aller se coucher, (zaradi bolezni) s'aliter
ležati v postelji être au lit
ostati v postelji (zaradi bolezni) garder le lit
postlati posteljo faire le (ali son) lit
skočiti iz postelje sauter du lit (ali au bas de son lit)
spraviti v posteljo (otroke) mettre au lit, coucher (les enfants)
vstati iz postelje se lever
baldahin nad posteljo ciel moški spol de lit, baldaquin moški spol
priklenjen, prikovan na posteljo cloué au lit, alité
soba z eno, dvema posteljama chambre ženski spol à un, à deux lits
kakor si boš postlal, tako boš spal comme on fait son lit, on se couche

prék à travers , (skozi) au travers de, par; au-delà, de l'autre côté, outre, par-dessus

preki sod justice ženski spol sommaire, loi ženski spol martiale
prek pametne mere plus que de raison
prek polja à travers champ(s)
iti prek ceste traverser la rue
iti prek koga passer sur le ventre (ali le corps) de quelqu'un
iti prek česa passer outre à quelque chose
molče iti prek passer sous silence
potovati prek Pariza passer par Paris
skočiti prek sauter par-dessus

prék

A) adv.

1. oltre:
priti prek andare, passare oltre

2. di là

B) prék prep.

1. (čez) oltre, dall'altra parte di:
skočiti prek ograje saltare oltre la siepe

2. di traverso, trasversalmente:
obesiti puško prek rame mettere il fucile ad armacollo

3. per:
reka se je razlila prek ravnine il fiume dilagò per la valle

4. (skozi kaj) attraverso, per, via:
iti v Zagreb prek Zidanega mosta andare a Zagabria via Zidani most

5. (za izražanje časa, v katerem se kaj godi) ○, durante:
kavarna je prek nedelje zaprta il caffè è chiuso la domenica

6. (za izražanje presežne mere) sopra, più di:
voda sega prek glave l'acqua arriva sopra la testa
pot je dolga prek deset kilometrov il percorso è lungo più di dieci chilometri

7. (za izražanj vmesnega člena) a:
raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov studiare la storia dall'età della pietra all'evo antico e quindi fino ai tempi moderni

8. (za izražanje sredstva, posrednika) per, tramite:
poslati pismo prek kurirja inviare una lettera per corriere

préko

A) adv. oltre, di là:
tam preko je Amerika di là è l'America
ostal je na obisku do noči in še preko rimase in visita dagli amici fino a tarda sera e oltre

B) préko prep.

1. (za izražanje gibanja nad čim) sopra, oltre:
skočiti preko ograje saltare oltre la siepe

2. (gibanje povprek po čem) per, di traverso per:
zvezde se pomikajo preko neba le stelle si muovono per il cielo
obesiti torbo preko rame appendere la borsa a tracolla

3. (za izražanje gibanja po površini, skozi kaj) per, su:
prerezati preko srede tagliare per il mezzo, a metà
potovati v Zagreb preko Novega mesta andare a Zagabria via, per Novo mesto

4. (za izražanje stanja) su, oltre:
most preko potoka un ponte sul torrente

5. (za izražanje časa, v katerem se kaj zgodi) durante:
kavarna je preko vikenda zaprta durante il weekend il bar è, rimane chiuso

6. (za izražanje presežne mere) oltre; più di:
pot je dolga preko deset kilometrov la strada è lunga oltre dieci chilometri
ima preko šestdeset let ha più di sessant'anni

7. (za izražanje vmesnega člena) a (... e poi a...):
opazovati življenje rastlin od cvetenja preko oploditve do zorenja osservare la vita delle piante dal fiore alla fecondazione e poi alla maturazione

8. (za izražanje sredstva, posrednika, po) tramite, per:
poslati sporočilo preko kurirja inviare un messaggio per corriere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti molče preko česa passare qcs. sotto silenzio
ne moči kar tako preko dejstva non poter ignorare un certo fatto
pren. preganjati koga še preko groba perseguitare uno anche dopo morto
pog. pri napredovanju iti preko nekoga nella promozione ignorare qcn., non tener conto di qcn.

sêdlo (jezdno) selle ženski spol ; (gorsko) col moški spol , défilé moški spol ; (na violini) chevalet moški spol

tvorno sedlo bât moški spol
žensko, damsko sedlo selle de dame
jahati brez sedla monter à cru (ali à poil)
trdno sedeti v sedlu être ferme sur ses étriers, être bien en selle, (figurativno) avoir une position solide
vreči koga iz sedla désarçonner quelqu'un, démonter quelqu'un, (figurativno) écarter, supplanter quelqu'un, familiarno faire sauter quelqu'un, faire faire le saut à quelqu'un
skočiti, zavihteti se v sedlo sauter (ali monter) en selle

skakati (skačem) skočiti (lange, immer wieder, ständig) springen
skakati za kom/čim (jemandem/einer Sache) nachspringen
skakati čez vrv/kolebnico seilspringen
skakati kot kozliček Bocksprünge machen
skakati od veselja Freudensprünge machen, sich freuen wie ein Schneekönig
figurativno skakati po glavi komu (jemandem) auf der Nase herumtanzen
skakati po živcih komu (jemandem) auf den Nerven herumtrampeln
skakati čez plot (immer wieder) fremdgehen

skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

1. saltare; balzare;
skakati od veselja saltare dalla gioia
skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
skočiti iz postelje saltare dal letto
skočiti na tla saltare a terra
skočiti v morje tuffarsi in mare
skakati sonožno saltare a piè pari
skakati kot gams saltare come un camoscio
skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
skakati s padalom saltare col paracadute
skakati s smučmi saltare con gli sci

2. (poskakovati) saltellare

3. avventarsi su:
pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

4. pren. correre:
ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
temperatura skače la temperatura sale e scende

6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
skakati si v lase accapigliarsi
skočiti vstran sfagliare
ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
skočiti v zakonski jarem sposarsi
skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
skakati v vodo tuffarsi

sklèp (sklépa) m

1. anat. giuntura, articolazione:
bolečina v sklepih dolori articolari
skočiti iz sklepa slogarsi
čeljustni, kolčni, kolenski sklep giuntura mandibolare, dell'anca, del ginocchio
med. otrdelost, vnetje sklepa rigidità dell'articolazione, artrite
vet. skočni sklep garretto

2. congiuntura, collegamento

3. conclusione, chiusa:
priti do zmotnega sklepa giungere a conclusioni errate
dedukcijski, indukcijski sklep deduzione, induzione
filoz. logični sklep conclusione logica
filoz. sklep silogizma conclusione del sillogismo
lit. sklep (literarnega dela) conclusione
geogr. sklep doline fondovalle, sbocco della valle
žel. sklep vlaka coda del treno

4. decisione, risoluzione, deliberazione:
narediti trden sklep decidere fermamente
držati se svojega sklepa attenersi alle proprie decisioni
izglasovati, sprejeti sklep votare, varare, accogliere una decisione
čvrst sklep risoluzione ferma

5. jur. decreto, ordinanza;
končni sklep risoluzione definitiva
hist. sklep senata senatoconsulto

stran⁵ (proč) weg, fort
daleč stran fernab
hoteti iti stran fortwollen, wegwollen
držati stran od abhalten, weghalten (von)
držati se stran od wegbleiben
iti stran weggehen
moči stran wegkönnen, loskönnen
morati stran wegsollen, wegmüssen, fortsollen, fortmüssen
obrnjen stran abgekehrt
odpeljati stran fortbringen
pahniti stran wegstoßen
peljati stran wegführen
planiti stran davonstürmen, davonstürzen
pogledati stran wegsehen, wegblicken
poklicati stran wegrufen
poriniti stran fortstoßen
poslati stran fortschicken, wegschicken
potegniti stran abziehen, wegziehen
skočiti stran wegspringen
smeti stran fortdürfen, wegdürfen
spraviti stran wegbringen, wegschaffen, madež: fortkriegen, wegkriegen
stopiti stran wegtreten
teči stran wegrennen, weglaufen, fortlaufen, davonrennen
vreči stran wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
zdrsniti stran wegrutschen
zliti stran wegschütten, weggießen, fortgießen
zvabiti stran weglocken

stròp (strôpa) m soffitto, solaio; cielo; plafond:
betonski, lesen strop soffitto in calcestruzzo, di legno
obokan, raven strop soffitto a volte, piatto
strop sobe il cielo della stanza
napolniti kaj do stropa riempire, colmare completamente qcs.
pren. skočiti do stropa saltare dalla felicità, dalla gioia
molčati in gledati v strop tacere e guardare fisso nel vuoto
arhit. kasetirani strop soffitto a cassettoni
teh. nosilni strop soletta
teh. obešeni strop soffittatura
arhit. rebrasti, rebričasti strop soletta nervata, striata

tír track, ZDA trackage; line; rails pl

železniški tír railway track
enojni (dvojni) tír single (double) track
industrijski tír factory (ali private) siding
stranski tír siding
vlak je skočil s tíra the train was derailed
spraviti koga iz tíra (figurativno) to put someone off his stride
vreči iz tíra to throw someone off the track
vržen iz tíra (figurativno) thrown out of gear
vedno hodi po istem tíru (figurativno) he always follows the same track
skočiti s tíra to run off the rails, to be derailed
spraviti kaj zopet v pravi tír to put something right again
prišel je iz tíra (figurativno) he has gone off the rails
prekoračenje tírov (prehod čez tire) je potnikom prepovedano! passengers must not cross the line!

tír (železniški) voie ženski spol ; (tirnica) rail moški spol ; (voza) ornière ženski spol

dvojni tir double voie
izogibalni tir voie d'évitement
nakladalni tir voie de chargement
normalni tir voie normale
ozki tir voie étroite
premikalni tir voie de triage
ranžirni tir voie de garage (ali de triage)
stranski tir voie latérale (ali parallèle)
široki tir voie (à écartement) large
s tira skočiti dérailler, sortir des rails
priti iz tira, iztiriti se (figurativno) faire une bévue (ali familiarno une boulette, un impair, une gaffe), (v besedah) faire des écarts de langage
spraviti kaj zopet v pravi tir remettre quelque chose sur la bonne voie (ali dans son état normal), arranger quelque chose
ostati na starem tiru rester dans l'ornière de la routine

tír (železniški) vía f (férrea) ; (tirnica) rail m , raíl m , riel m

normalen tir vía (de ancho) normal
dvojni (ozek, stranski, nakladalni) tir vía doble (estrecha, lateral, de carga)
izogibalni tir desvío m
premikalni (ranžirni) tir vía de maniobras (de formación)
industrijski (tovarniški) tir vía industrial (de fábrica)
mrtev tir vía muerta, apartadero m
spraviti kaj v tir (fig) poner a/c en la vía
spraviti, vreči iz tira (fig) desviar (del buen camino), des(en)caminar
priti iz tira, iztiriti se descarrillar, fig apartarse del cauce normal
priti zopet v normalen tir volver a su cauce; volver las cosas a su cauce (ali a la nonnalidad)
spraviti zopet v tir (fig) encarrillar; volver a encauzar por el buen camino
skočiti s tira descarrillar
ostati na starem (na svojem) tiru seguir la rutina de antes; no salirse de su cauce
pogajanja so zašla na mrtev tir las negociaciones se han estancado

tírnica rail

skočiti s tirnic to jump (ali to run off, to leave) the rails (ali the metals), to be derailed

tráčnica (železniška) rail

skočiti s tračnic to run off (ali to leave) the rails, to be derailed, to derail