Franja

plead [pli:d]

1. neprehodni glagol
pravno pledirati, zagovarjati se (for za)
braniti se pred sodiščem, navesti dokaze (for za, against proti)
prositi (for za, with koga)
potegovati, potegniti se (for za, with pri kom)

2. prehodni glagol
pravno braniti, zagovarjati, zastopati, navajati, sklicevati se na kaj, izgovarjati se; obravnavati, navesti dokaze

to plead s.o.'s cause zagovarjati koga
to plead guilty priznati krivdo
to plead not guilty zanikati krivdo
his youth pleads for him njegova mladost govori zanj

quote² [kwóut] prehodni glagol
citirati, navesti, navajati (from iz)
sklicevati se na kaj
ekonomija navesti ceno, določiti (v ponudbi); (borza) notirati (at)
ameriško dati v narekovaj

at the price quoted po navedeni ceni
to be quoted at (ali with) notirati s, z

документировать dokumentirati; z listinami izpričati, sklicevati se na listine

ссылаться sklicevati se na kaj, na koga; navajati, navesti, citirati

appeal¹ [əpí:l]

1. neprehodni glagol (to, against)
prizivati se, apelirati; pritožiti se; obrniti se na koga; rotiti; prositi; ugajati, tekniti

2. prehodni glagol
pravno poklicati pred sodišče; obtožiti

to appeal to arms poklicati pod orožje
it doesn't appeal to me ne ugaja mi, ni mi pri srcu
to appeal to the country razpustiti parlament, razpisati nove volitve
to appeal to reason sklicevati se na zdravo pamet

appel [apɛl] masculin klic, klicanje; vpoklic; poziv; militaire apel, klicanje po imenu; juridique priziv; figuré vaba, draž

appel aux armes vpoklic pod orožje
appel à l'aide, au secours klic na pomoč
appel d'air dovod zraka, vlek (peči)
appel de la conscience klic vesti
appel de détresse klic v sili
appel à l'insurrection poziv k uporu, k vstaji
appel de langue tlesk z jezikom
appel local krajevni telefonski klic
appel lumineux svetlobni znak (z lučjo)
appel nominal klicanje po imenih
appel téléphonique telefonski klic, poziv
appel du pied namig, besede, kijasno vsebujejo neko prošnjo, poziv
sans appel nepopravljivo, nepreklicno, definitivno
cour féminin d'appel prizivno sodišče
décision féminin sans appel odločitev, proti kateri ni priziva
disque masculin d'appel številčnica (pri telefonu)
ordre masculin d'appel vpoklicni ukaz
vote masculin par appel nominal glasovanje s poimenskim klicanjem
faire appel à obrniti se na, apelirati na; sklicevati se na
je fais appel à votre bonté apeliram na vašo dobroto
faire l'appel klicati po imenih
faire appel à toutes ses forces (figuré) skupaj se vzeti, vse svoje moči zbrati
faire appel de quelque chose vložiti priziv proti čemu
se pourvoir en appel vložiti priziv
répondre à l'appel odzvati se pozivu

appeler [aple] verbe transitif (po)klicati, pozvati; telefonično poklicati; militaire vpoklicati; imenovati; pritegniti nase (poglede); obrniti (pozornost) (sur na); zahtevati; potegniti za seboj (posledico); (pri)vabiti (živali); verbe intransitif zvoniti

s'appeler imenovati se
appeler quelqu'un à son aide, à son secours koga na pomoč(po)klicati
appeler à la mémoire poklicati v spomin
appeler en témoignage pozvati kot pričo
cela appelle toute notre attention to zahteva vso našo pozornost
faire appeler le médecin (dati) poklicati zdravnika
appeler une cause (juridique) pozvati stranki (k razpravi)
appeler en justice pozvati pred sodišče
appeler les choses par leurs noms imenovati stvari s pravim imenom, reči bobu bob
en appeler à apelirati na, sklicevati se na
j'en appelle à votre bon cœur apeliram na vaše dobro srce
en appeler au témoignage de quelqu'un sklicevati se na pričevanje kake osebe
(en) appeler d'un jugement vložiti priziv proti sodbi
comment s'appelle cette fleur? kako se imenuje ta cvetka?
cela, voilà ce qui s'appelle parler (familier) to se pravi govoriti

appuyer [apɥije] verbe transitif opreti, podpreti; nasloniti; verbe intransitif sloneti, pritisniti (sur na); poudariti

appuyer sur quelque chose vztrajati na čem
s'appuyer sur opirati se na, naslanjati se na
s'appuyer sur quelqu'un (figuré) zanesti se na koga; popolnoma komu zaupati; sklicevati se na koga
appuyer une échelle contre un mur nasloniti lestev ob zid
appuyer la demande de quelqu'un podpreti prošnjo kake osebe
appuyer le pied sur la pédale pritisniti nogo na pedal
appuyer sur un mot poudariti besedo
appuyer sur le champignon (automobilisme, familier) dati plin
appuyer sur la détente sprožiti (puško)
appuyer sur la droite, à droite (automobilisme) zapeljati, zaviti na desno
(populaire) s'appuyer des aliments, des boissons jesti, piti
s'appuyer une corvée naložiti si kaj zaradi obveznosti, proti svoji volji
(populaire) s'appuyer quelque chose, de faire quelque chose (figuré) na vrat si kaj obesiti, nakopati si na glavo, nerad kaj narediti
je me suis appuyé tout le travail des absents nakopal sem si na glavo vse delo odsotnih
je me suis appuyé de venir jusqu'ici proti svoji volji sem prišel semkaj

autoriser [otɔrize] verbe transitif pooblastiti, dati pravico; odobriti, dovoliti

s'autoriser de opirati se na, sklicevati se na, izgovarjati se na
s'autoriser de l'opinion de son chef sklicevati se na mnenje svojega šefa
autoriser une réunion publique dovoliti javno zborovanje
autoriser son secrétaire à signer les lettres pooblastiti svojega tajnika, da podpisuje pisma
masculin 'autorisez-vous à parler en votre nom? me pooblastite, da govorim v vašem imenu?

avant¹ [avɑ̃] préposition, adverbe pred; poprej

avant que, avant de preden
avant le lever du soleil pred sončnim vzhodom
la maison avant l'église hiša, ki stoji, pride pred cerkvijo
en avant naprej; spredaj
peu de temps avant quelques jours avant malo, nekaj dni poprej
avant tout predvsem, najprej, zlasti
avant peu v kratkem, kmalu
bien avant dans la nuit pozno v noč(i)
le jour d'avant prejšnji dan
en avant, marche! naprej, marš!
l'éclaireur marche en avant de la troupe izvidnik gre pred četo
mettre quelque chose en avant trditi kaj, sklicevati se na kaj
mettre quelqu'un en avant (figuré) postaviti koga spredaj in se skriti v zavetje za njegovo avtoriteto

bear^*3 [bɛə]

1. prehodni glagol
nositi, nesti; prenesti, pretrpeti, prenašati; podpreti, podpirati; dopustiti, dopuščati; roditi; pridelati; občutiti

2. neprehodni glagol
zdržati; trpeti; peljati (pot); usmeriti se; biti ploden, (ob)roditi; uspeti

to bear arms služiti vojake
to bear the blame biti kriv, vzeti krivdo nase
to bring to bear vplivati; uveljaviti, urediti
to bear the brunt biti izpostavljen napadu
to bear the burden peti s kom refren
I cannot bear ne prenesem
to bear company delati komu družbo
to bear evidence (ali witness) pričati, dokaz(ov)ati
to bear good will biti naklonjen
to grin and bear it z nasmehom prenesti
to bear no grudge against s.o. ne zameriti komu
to bear a hand pomagati
to bear in hand imeti v oblasti; pomagati
to bear to the left držati se levo
to bear in mind misliti na kaj, upoštevati
to bear o.s. well dobro se držati
to bear the palm zmagati
to bear a part biti deležen; imeti vlogo
to bear a purpose nameravati
to bear reference sklicevati se
to bear resemblance (ali likeness) biti podoben
to bear to the right držati se desno
to bear rule (ali sway) vladati
to bear one's age well biti videti mlajši kot je v resnici

berufen^*1

1. jemanden imenovati (zu za); pozvati, eine Versammlung: sklicati, vpoklicati; sich berufen auf sklicevati se na

2. zagovoriti, priklicati (das möchte ich nicht berufen ne bi rad zagovoril/priklical)

3. sich berufen gegen ein Urteil: vložiti priziv, pritožiti se

beziehen^*

1. ein Bett, Kissen: preobleči, Polstermöbel: tapecirati, oblaziniti, blaziniti; einen Tennisschläger: napeti, ein Saiteninstrument: napeti strune (na); sich beziehen Himmel: prekriti se z oblaki, pooblačiti se

2. (einziehen) in ein Haus usw: vseliti se; eine Stellung, Wache: postaviti se na; Stellung/einen Standpunkt beziehen izraziti stališče

3. (bekommen) prejemati, dobivati, im Abonnement: biti naročen na, biti naročnik; Waren: nabavljati; Gelder: črpati, figurativ črpati

4. sich auf etwas beziehen (berufen) sklicevati se na, (betreffen) nanašati se na, (anknüpfen) navezovati; veljati za (das kann sich nicht auf diesen Fall beziehen to ne velja za ta primer) ; Philosophie beziehen auf nanašati na (sich se)

Bezug, der, (-s, Bezüge)

1. (das Beziehen) prejemanje, einer Wohnung: vselitev

2. Bezüge, pl , prejemki

3. (Überzug) prevleka, preobleka, von Saiteninstrumenten: strune

4. (Zusammenhang) zveza (z), povezava, referenca, odnos (do), nanašanje; Bezug nehmen auf sklicevati se na, navezovati na, dotakniti se (česa); mit/unter Bezug auf z ozirom na

call¹ [kɔ:l]

1. prehodni glagol
klicati, poklicati; zbuditi, imenovati; smatrati; sklicati
ameriško telefonirati
trgovina terjati
ameriško, domačno grajati
Biblija zadeti, doleteti

2. neprehodni glagol
klicati, vpiti; telefonirati (on, upon)
obiskati, priti
mornarica (at) pristati (at)
oglasiti se pri, zaviti kam

to call attention to s.th. opozoriti na kaj
to call to account poklicati na odgovor
what age do you call him? koliko mislite, da je star?
ameriško, pogovorno let it call a day naj bo za danes dovolj
to call to mind spomniti, priklicati v spomin
to call s.o. names (o)zmerjati koga
to have nothing to call one's own biti brez sredstev
to call in question (po)dvomiti
to call a spade a spade, to call things by their names reči bobu bob
to call it square (ali quits) smatrati za urejeno
to call into being ustvariti
to call a halt ustaviti se
to call a meeting sklicati sestanek
not to have a moment to call one's own ne imeti niti trenutka zase
to call to order posvariti, opomniti
to call the banns oklicati
to call cousins with s.o. sklicevati se na sorodstvo s kom
to call into play spraviti v tek
to call to witness poklicati za pričo
to be called imenovati se
to be called to the bar postati odvetnik
to call the roll vojska poklicati zbor, klicati po imenih

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

dēvocō -āre -āvī -ātum

1. (dol) )po)klicati, poz(i)vati: suos ab tumulo, Iovem deosque alios ad auxilium L., Triviam aetherio gyro Cat., Iovem caelo Plin.; pren. s česa pozvati, prestaviti: Socrates philosophiam devocavit e caelo Ci., refixa caelo d. sidera H., huc (Peryllus) a simulacris deorum hominumque devocaverat humanissimam artem Plin. je bil ponižal.

2. od kod kam odpoklicati, (po)vabiti: nihil est, quod eum de provincia devocent; ad gloriam devocant, ad triumphum, … Ci., d. omnes ex praesidiis L., aliquem in certamen pugnae Val. Max. na dvoboj pozvati, cotidie sic cena ei comparabatur, ut, quos invocatos vidisset in foro, omnes devocaret (sc. a foro ad cenam) N.; pren. zvabiti, zmamiti, zavesti (zavajati): non avaritia (eum) ab instituto cursu ad praedam aliquam devocavit Ci., sese suas exercitusque fortunas in dubium non devocaturum C. da ne bo … nevarnosti izpostavil, d. rem ad populum Val. Max. sklicevati se na ljudstvo, stultum consilium ad perniciem mortales devocat Ph., status mutatione in id devocari, ut … Sen. ph.

état [eta] masculin stanje, položaj; status; stan, poklic; razmere; seznam, register

dans cet état de choses pri tem stanju stvari, tako kot so stvari
en tout état de cause v vsakem primeru
les états državni stanovi
les états généraux (histoire) skupščina treh stanov (plemstva, duhovščine, meščanstva)
le tiers état tretji stan (meščanstvo)
état d'âme razpoloženje
état atmosphérique vremensko stanje
état de cause, de fait dejanski položaj, stvarno stanje
état d'exception izjemno stanje
état civil stan, osebni podatki; matični urad
officier masculin de l'état civil matičar
état détaillé podroben pregled
état d'esprit duhovno stanje, razpoloženje, mentaliteta
état des finances finančno stanje
état de fortune premoženjske razmere
état des frais seznam stroškov
état de guerre, de paix vojno stanje, mir
état hygrométrique relativna vlažnost
état de l'inventaire inventurni seznam
état militaire vojaški stan
état naissant nastajanje, porajanje
état nominatif imenski seznam
état originel, primitif prvotno stanje
état des pertes seznam izgub
état des récoltes stanje posevkov
état des salaires plačilni seznam
état sanitaire, de santé zdravstveno stanje
état de service službeno razmerje; stanje obrata; službena leta (starost)
état de siège obsedno stanje
état du terrain kakovost tal
état de transition prehodno stanje
état de travail delovno razmerje
dresser, établir un état napraviti seznam
elle est dans un état intéressant noseča je
être dans tous ses états biti zelo razburjen, zelo se razburiti
être en état de marche delovati, funkcionirati
être en état (juridique) biti zrel za razsojo
être en état moči (morem), biti zmožen
être en bon état biti v dobrem stanju, razpoloženju
être hors d'état de faire quelque chose ne biti zmožen, ne moči česa napraviti
être sur l'état biti na seznamu
il est médecin de son état on je po poklicu zdravnik
faire état de quelque chose ozirati se, sklicevati se na, upoštevati kaj; ceniti
je fais peu d'état de vos menaces vaše grožnje so mi malo mar
mettre en état omogočiti
mettre en état d'arrestation aretirati
mettre quelqu'un dans un mauvais état grdó koga zdelati
mettre quelqu'un hors d'état (de nuire) komu onemogočiti (da škoduje)
mettre hors d'état de servir napraviti neuporabno
rayer des états zbrisati s seznama
remettre en état obnoviti
tenir quelque chose en état držati kaj v redu, v dobrem stanju
vivre selon son état živeti primerno svojemu stanu

hono(u)r¹ [ɔ́nə] samostalnik
čast, spoštovanje; dober glas, poštenost, častitost, devištvo; izkazovanje časti
karte najmočnejša karta, slika; (golf) pravica do prvega udarca
množina častni naslovi
množina odlika pri univerzitetnem izpitu; sprejem gostov

an affair of hono(u)r častna zadeva, dvoboj
to be an hono(u)r to biti v čast
to be on one's hono(u)r to; ali to be bound in hono(u)r biti moralno obvezan za kaj
pogovorno hono(u)r bright! častna beseda!, pri moji časti!
court of hono(u)r častno sodišče
a debt of hono(u)r častni dolg
to do (ali give, pay) hono(u)r to izkazati komu čast
to do s.o. the hono(u)r of počastiti koga s čim
to do the hono(u)rs of nastopati kot gostitelj
hono(u)r to whom hono(u)r is due čast tistemu, ki mu gre
an hono(u)rs degree posebno odlična diploma
hono(u)rs are easy obe strani dobita enako
with hono(u)rs even istega položaja
guard of hono(u)r častna straža
to give one's word of hono(u)r dati častno besedo
to have the hono(u)r of (ali to) šteti si v čast, da
in hono(u)r of s.o.; ali to s.o.'s hono(u)r komu na čast
(to render) the last (ali funeral) hono(u)rs (izkazati) poslednje časti
man of hono(u)r poštenjak
maid of hono(u)r dvorna dama
military hono(u)rs vojaške časti
on (ali upon) my hono(u)r pri moji časti
point of hono(u)r častna zadeva
to pledge one's hono(u)r dati častno besedo
to put s.o. on his hono(u)r sklicevati se na čast nekoga
the hono(u)rs of war vojaške časti (pri kapitulaciji)
Your Honour vaša milost (naslavljanje sodnikov)
hono(u)r is satisfied časti je zadoščeno
to be held in hono(u)r biti spoštovan
ekonomija to pay (ali do) hono(u)r to plačati v roku
ekonomija to meet due hono(u)r izplačati (menico)
ekonomija acceptance of a bill for the hono(u)r of častno priznanje menice

imuniteta samostalnik
1. (o pravni nedotakljivosti) ▸ mentelmi jog, mentességNorveška je morala z ustavno spremembo odvzeti imuniteto tudi svojemu kralju. ▸ Norvégiának az alkotmánymódosítással a saját királyát is meg kellett fosztania a mentelmi jogától.
Diplomatov zaradi imunitete ni mogoče preganjati. ▸ A diplomaták a mentelmi joguk miatt nem vonhatók felelősségre.
Povezane iztočnice: diplomatska imuniteta, poslanska imuniteta

2. (odpornost organizma) ▸ immunitás