Franja

articulation [a:tikjuléišən] samostalnik
anatomija sklep; jasna izgovarjava, izreka; govor, glas

articulation [-lasjɔ̃] féminin sklep, člen, zgib; izreka, artikulacija

articulation du coude sklep v komolcu
articulation à boulet, à rotule, sphérique kroglasti sklep
articulation des faits po členih urejeno naštevanje dejstev
il a une très mauvaise articulation on ima zelo slab izgovor, njegova izgovorjava je slaba

artículo moški spol sklep, zgib; člen, paragraf; spolnik; članek; (trgovinski) predmet, izdelek, artikel

artículo de comercio, artículo de consumo trgovinski predmet, potrošniški predmet
artículo (in)determinado (ne)določni člen
artículo de fondo uvodni članek
artículo de (la) muerte smrtna ura, smrtni boj
artículo de otra cosa govorimo o čem drugem
artículo semimanufacturado polfabrikat
artículos pl: artículo de fantasía galanterijsko blago
artículo de moda para caballeros modni artikli za gospode
artículo de reclamo reklamni izdelki

articulus -ī, m (demin. artus -ūs)

1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.

2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.

3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.

4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.

arto m anat. sklep, člen, ud:
arti superiori zgornje okončine, roke
arti inferiori spodnje okončine, noge

artus -ūs, m (prim. gr. ἄρϑρον člen, ud, ἀρτύς zveza, prijateljstvo, ἀρτύω stiskam)

1. člen(ek), sklep: Lucan., Val. Fl., Prisc.; klas. le pl. artūs -uum, dat. in abl. pl. artubus (da se ločita od artibus: ars) člen(k)i, sklepi, udje (roke in noge), (o)končine (membra so udje kot telesni deli, torej tudi glava in trup): Lucr., Q. idr., propter molles (digitorum) commissuras et artus Ci., dolor artuum Ci. protin, magnos membrorum artus... ementia vidi O., cernere laceros artus, truncata membra Plin. iun., elapsi in pravum artus T. pohabljeni členki (roke), ambusti multorum artus vi frigoris T., nondum in sua membra artus redierant Sen. rh., laxata corpora in artus redeunt Plin.; pren.: nervi atque artus sapientiae Q., Ci.

2. pesn. met. telesni udje nasploh, telo, trup(lo): salsus per artus sudor it V., sopor fessos complectitur artus V., mutati Terei artus V., ubi mortales... exuit artus O.

3. pren. deli: infusa per (mundi) artus mens V.

Opomba: Pl. heterogen. artua: Pl.; v dat. in abl. pl. tudi artibus pri poznejših piscih, npr. pri Tert.

auctōritās -ātis, f (auctor)

I.

1. poroštvo, jamstvo, zagotovilo, veljava, veljavnost, verjetnost: tanta auctoritas est in hominum fidelitate Ci., ab aliquo divinitatis suae auctoritatem accipere Cu., auctoritatem promittere Sen. rh., a. venditoris Icti., a. testimonii tui Ci. ep., publicarum tabularum, somniorum Ci., eandem auctoritatem habent adversaria quam tabulae Ci. priročniki veljajo prav toliko, kolikor glavne knjige, cum ea (iustitia) sine prudentia satis habeat auctoritatis, prudentia sine iustitia nihil valet ad faciendam fidem Ci., defensioni, testi auctoritatem attribuere Ci., auctoritatem indicii testari Ci., non auctoritas modo verbis, sed etiam fides desit Q.; met.: poverilo (poveritev): auctoritates perscriptae Ci. podpisi pri senatovi seji navzočih senatorjev, ki poverjajo senatov sklep (drugi berejo: auctoritates praescriptae = poverjajoči podpisi senatorjev na čelu zapisanega senatovega sklepa).

2. occ.
a) zgleden postopek (zgledno postopanje), vzgled, vzor: Icti., a. maiorum Ci., auctoritatis eius et inventionis comprobatores Ci., aliorum auctoritati parēre Ci., auctoritatem alicuius sequi Ci., C., Cu., Q., superiorum auctoritatem repudiare, auctoritates contemnere, in auctoritatibus, in exemplis versari Ci.
b) ugled(nost), veljava, veljavnost, vpliv(nost): quanta in L. Crasso auctoritas fuerit, quis ignorat? Ci., quorum auctoritas apud plebem plurimum valet C., in Miltiade erat magna auctoritas apud omnes civitates N., apud exercitum plurimum valuit auctoritate N., auctoritate multum apud aliquem posse, auctoritate omnes anteire N., vincere aliquem auctoritate Ci., auctoritatem habere apud aliquem Ci., magnae auctoritatis haberi C. zelo ugleden biti, Dymnus modicae apud regem auctoritatis Cu., nos... patimur habescere aciem horum auctoritatis Ci., magna cum auctoritate bellum gerere Ci. ali summa cum auctoritate senex lucutus est Ci. z vso odločnostjo, prav odločno, attribuere alicui auctoritatem C., auctoritatem addere alicui L., auctoritatem facere, amittere, frangere, levare, restituere, interponere, de auctoritate alicuius detrahere Ci., libertinis detrahenda est auctoritas, auctoritatem perdere Q., auctoritas huius ordinis adflicta est Ci., a. populi imminuta Ci., sua auctoritas Ci. osebni ugled, osebna veljava, gliscit auctoritas T.; o rečeh = imenitnost, pomenljivost, tehtnost: huius rei, huius loci, honestatis, legum, orationis, veteris Academiae Ci., historiae Q., auctoritas dignitasque formae Suet.; v materialnem pomenu = veljava, cena, vrednost: bos in pecuaria maxima debet esse auctoritate Varr., sic... habebit... circa cellam ambulatio auctoritatem Vitr., ut maiestas imperii publicorum aedificiorum egregias haberet auctoritates Vitr. ugled... stavbe, achates magna fuit in auctoritate, nunc in nulla Plin., auctoritas praecipua lupo pisci Plin., a. saporis, unguentorum Plin.; met.: ugledna (vplivna) oseba, uglednež, veljak: ista corruptela servi... a tanta auctoritate adprobata Ci., quod brevi tempore futura sit illa auctoritas in his... sedibus Ci., auctoritates principium coniurationis colligere Ci.; od tod poznejši naslov: auctoritas tua Cod. Th. tvoja odličnost, preodlični.

II.

1. sodelovanje, pritrditev, podpora, pomoč, priporočilo, vpliv, oblast, svèt, prigovarjanje, priganjanje, nagibanje, spodbuda, spodbujanje: facite, ut vestra auctoritas meae auctoritati fautrix adiutrixque sit Ter., ut per auctoritatem civitatium earum suae preces... faciliorem aditum ad senatum haberent L., attende..., quam ego defugiam auctoritatem consulatus mei Ci. kako (malo) se izogibam zastopanju (izvrševanju) svoje konzulske oblasti, huius consilio atque auctoritate Athenienses bellum Syracusanis indixerunt N., perpetua tua auctoritas de pace Ci. spodbujanje k miru, eorum auctoritate illam coniunctionem defugi Ci., auctoritate Orgetorigis permoti C. ali eius auctoritate impulsi N. na... priganjanje, auctoritates rerum gerendarum Ci. (o avgurijih).

2. occ.
a) izrečena ali zapisana volja, svečano izrečeno mnenje, (zapisana) izjava, sklep, ukrep, odlok, naročilo, povelje, ukaz: de Q. Catuli auctoritate et sententia dicendum esse Ci., quorum nec auctoritatem aspernari nec voluntatem neglegere debeam Ci., audistis eo tempore clarissimi viri non solum auctoritatem, sed etiam testimonium Ci., auctoritate vestra viam patefaciatis illustrem atque latam Ci., errat vehementer, si quis in orationibus nostris auctoritates nostras consignatas se habere arbitratur Ci., auctoritati populi parēre Ci., a. censoria, iudicum Ci., a. collegii (pontificum) L. sklep, quarta legio Caesaris auctoritatem persecuta est Ci. povelje, tribuni se in auctoritate consulum futuros esse polliciti sunt L. da se bodo pokoravali volji konzulov, in auctoritate Tarentinorum manere L. pokoren ostati Tarentčanom, a. publica Vell. volja, civitatum auctoritates ac litterae ali publicae auctoritates testimoniaque Ci. pismena naročila. Poseb. pogosto senatūs auctoritas α) odločilna izjava (senatovega) mnenja: senatum rei publ. custodem... collocaverunt: huius auctoritate uti magistratūs... voluerunt Ci., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit Ci. β) z glasovanjem izražena senatova volja, senatov sklep na splošno: ea domus aedificatur ex auctoritate senatus pecuniā publicā Ci., auctoritatem senatus, iussa populi vendere Ci., senatus auctoritati parēre Ci. ali obtemperare C., quid egi nisi ex huius ordinis (= senatūs) consilio, auctoritate, sententia? Ci., respondere ex auctoritate senatus L., imperio non populi iussu, non ex auctoritate patrum (= senatūs) dato L.; tudi brez gen. senatūs: legati ex auctoritate haec Caesari renuntiant C. Od ljudskih tribunov potrjena senatus auctoritas je postala senatūs consultum (pravnomočni) senatov sklep: senatus consulto cautum est, ne qua Bacchanalia Romae neve in Italia essent L. (isti sklep imenuje Ci. tudi senatus vetus auctoritas); popolno: senatūs consulti auctoritas (okrajšano S. C. A.) Ci. ep. γ) izrečeno senatovo mnenje, ki ni moglo postati senatov sklep, če so mu ugovarjali ljudski tribuni: si quis huic senatus consulto intercessisset, auctoritas perscriberetur Ci., si quis intercedat senatus consulto, auctoritate se fore contentum L.
b) polnomočje, pooblastitev, pooblastilo: Vell., Ulp. (Dig.), senatus decrevit, ut legati cum auctoritate mitterentur Ci., qui habet... auctoritatem legum dandarum ab senatu Ci., videt legationes cum publicis auctoritatibus convenisse Ci.; od tod = moč, oblast: conferre se ad alicuius auctoritatem Ci.

III. jur. veljavnost posesti, oblast do kake reči, posest, lastnina: adversus hostem aeterna auctoritas (esto) Tab. Xii ap. Ci. proti tujcu naj ostane veljavnost posesti večna = tujec ne sme (ne more) pridobiti posestva, quod subreptum erit, eius rei aeterna auctoritas esto Legis Atiniae fr. ap. Gell.; pozneje v zvezi usus et auctoritas, usus auctoritas ali samo auctoritas po pridobitvi posestva (po zastaranju) veljavno posestveno stanje, pridobitev posestva in iz nje izvirajoča lastninska pravica: usus et auctoritas fundi Ci., usus auctoritas fundi biennium est Ci., sunt domus in hac urbe iure privato, iure hereditario, iure auctoritatis Ci.

Ausspruch, der, (-s, Aussprüche) izrek; richterlich: sodba, sklep

bāca, slabše bācca, -ae, f

1. jagoda: Ca., Vitr., Plin., lauri bacae V., bacae oleae Ci. ali olivae H.; occ. oliva, maslina: agricola cum florem oleae videt, bacam quoque se visurum putat Ci., ubi … certat baca Venafro H., bicolor (= zelena in črna) baca Minervae O. (ker je bila oljka posvečena Minervi); vsak okrogli (drevesni) sad(ež): arborum bacae Ci.

2. pren.
a) biser: detractam ex aure Metellae aceto diluit bacam H., nitebant in auribus bacae O., baca Indica Petr.
b) (verižni) člen, sklep: Prud.

Band¹, das, (-/e/s, Bänder)

1. trak, laufendes Band tekoči trak

2. Anatomie, Tierkunde vez, ligament, oporek (Mutterband maternični oporek)

3. (Türband) šarnir; bei Muscheln: sklep

4. am [Geschoß] Geschoss: Technik prstan

5. (Leitungsband, Valenzband) električno področje, območje

6. alpinistisch (Felsband, Grasband) polica

7. Textilwesen Technik pramen

Bescheid, der, odgovor, sporočilo, odločitev; Recht sklep, bei Steuern: odločba; Bescheid geben/sagen sporočiti odločitev, odgovor itd.; Bescheid wissen spoznati se (na), biti poučen (o); jemandem deutlich/gehörig Bescheid sagen povedati svoje mnenje

Beschluß, Beschluss, der, (Beschlusses, Beschlüsse) sklep (tudi Recht), von Behörden: odločba; (Ende) zaključek, sklep, konec; Beschluß fassen skleniti, sklepati

capítulo moški spol poglavje; kapitelj; obtožnica proti javnemu uradniku; predmet pogovora, točka, sklep

ganar capítulo doseči svoj cilj
llamar a uno a capítulo koga na odgovor klicati
capítulos matrimoniales ženitna pogodba

chiusa f

1. pregraja; ograjena površina

2. zapornica, jez

3. soteska

4. sklep, zaključek:
la chiusa del discorso fece molta impressione sklepni govor je naredil globok vtis

clausula -ae, f (claudere)

1. sklep, zaključek, konec: cl. epistulae Ci., clausulam imponere alicui rei Sen. ph., Col., cl. saeculi, temporum Eccl.

2. occ.
a) končni prizor ali končne besede v kaki gledališki igri: in quo (mimo) cum clausula non invenitur Ci., adiecit et clausulam Suet.
b) ret. končni stavek ali sklep kakega, poseb. daljšega sestavka: Q.
c) metr. vsakokrat drugi, krajši verz, končni verz: Porph.
č) jur. pristavek, dodatni pogoj, pridržek, klavzula: Icti.; pren. odstavek, obrazec (formula) ali besedilo kakega zakona: Icti.

clausura ženski spol sklep, konec, zaključek; samostansko življenje; zaključek zborovanja

(sesión de) clausura zaključna seja
vida de clausura samostansko življenje

coitiō -ōnis, f (coīre)

1. shajanje, shod, sestanek, (z)druženje: germanorum Lupercorum c. silvestris Ci.

2. sovražni spoprijem, spopad: prima c. est acerrima Ter.

3. occ.
a) spolno (telesno) (z)druženje, (telesni) spoj: Lact., Macr., Cod. Th.
b) (politična) zveza (združba), zarota: Asc., Cod. Th., suspicio coitionis Ci., dubitatis,... quin coitio facta sit? Ci. da se je sklenila pogodba, kompromis, coitiones honorum adipiscendorum causā factae L., coitiones tribunorum adversus nobiles L.
c) sklep(anje) kake zveze: nulla societatis in aeternum coitio est Paul. (Dig.)

coitus -ūs, m (coīre)

1. shajanje, sestanek, stikanje: illarum (stellarum nobilium) Sen. ph.; occ. prehod nebesnega telesa pred drugo: lunae (pred soncem) Plin.

2. medic.
a) stekanje, zbiranje tekočin v telesu: materiae Cels., sordium in auribus Cels.
b) sklep: recens coitus eius (venae) Cels.

3. evfem. = spolno (telesno) (z)druženje, telesni spoj, (o živalih) plemenitev, spoj, (o ptičih) parjenje: Col., Plin., Suet., Ap., coitus novi O., primi Cels., Venerem, quam coitum dixisse magis decet Q., ad unum coitum mulier concepit Vulg.; pren. oplojevanje rastlin s cvetnim prahom, trosi: Plin.; occ. stikanje s cepljenjem: Plin.

4. strnitev (spojitev) zlogov ali besed: Gell., syllabarum Q.

collēctiō -ōnis, f (colligere)

I. act.

1. zbiranje, nabiranje: membrorum Ci., collectione spiritus plenus Petr. ki si komaj upa dihati, c. fructuum Icti.

2. pren.
a) nabiranje = pridobivanje: amicorum Sen. ph.
b) ret. kratka obnova povedanega, povzetek: Ci., Q.
c) fil. sklep v logiki, umski sklep, silogizem: Sen. ph. idr., argumentorum summa c. Q. zadnji sklep.
č) izračunanje: Gell.

— II. pass. medic. nabiranje, zbiranje skvarjenih sokov: Sen. ph., Plin.

colofón moški spol kolofon; zaključek, sklep, konec