engranger [ɑ̃grɑ̃že] verbe transitif spraviti v skedenj, v kaščo (la moisson žetev); figuré uskladiščiti, dati v rezervo
entrujar spraviti v skedenj; vtakniti
horreolum -ī, n (demin. horreum) kaščica, majhen skedenj, majhna žitnica: Val. Max.
сарайчик m majhna kolnica, majhen skedenj
cella -ae, f (prim. gr. καλῑά koča, skedenj, gnezdo, lat. cēlāre, occulere, clam, color, cilium)
1. sobica, izba: Ter., cella, quod eā celentur, quae esse volumus occulta P. F.; poseb. celica, čumnata, izbica sužnjev, slug, revežev, postranska soba blodnic, soba v kopališčih: Ca., Varr., Ci., Vitr. idr., angustis eiecta cadavera cellis H.; celica v ječi: Ps.-Q.
2. shramba, skladišče, klet: Vitr., H., Col., pistor domi nullus, nulla cella Ci., c. vinaria Ca., Varr., Ci. vinski hram, olearia Ca., Ci. klet za olje, Cato Siciliam cellam penariam rei publ. nominabat Ci. žitnico, Capua cella atque horreum Campaniae Ci.; kot t.t.: in cellam dare, emere, imperare, sumere Ci. za domačo (kuhinjsko) potrebo, quod tibi senatus cellae nomine concesserat Ci. kot užitek. Šalj.: cella promptuaria = carcer Pl., reliqui in ventre cellae uni locum Pl. pustil sem prostor še za eno jedilno shrambico (= za jedi, ki še pridejo).
3. stan za perjad: c. anserum Col. gosinjak, columbarum Col. golobnjak.
4. celica v satovju: Plin., (apes) distendunt nectare cellas V.
5. del svetišča, kjer je stal kip božanstva: kapela: Vitr., Val. Max., Plin., Gell., aurum ex aliis templis in Iovis cellam collatum L.; met. sploh svetišče: in cella Concordiae collocare armatos Ci.
noseč pridevnik1. ponavadi v ženskem spolu (o stanju) ▸
terhes, várandós, állapotosprvič noseča ▸ először terhes
drugič noseča ▸ másodszor terhes
noseča žena ▸ várandós feleség
noseča soproga ▸ terhes feleség
noseča ženska ▸ várandós nő
noseče dekle ▸ állapotos lány
noseča z dvojčkoma ▸ ikrekkel terhes
noseča z drugim otrokom ▸ kontrastivno zanimivo második gyermekét várja
noseča pet mesecev ▸ öthónapos terhes
noseča osem tednov ▸ nyolchetes terhes
Nihče ni niti posumil, da je noseča, saj se ji trebušček sploh še ni poznal. ▸ Senki sem gyanította, hogy terhes, hiszen a pocakja még nem is látszott.
2. (o nošenju) ▸
hordozva, cipelvenoseč v roki ▸ kézben hordozva
Gerardo gre na skedenj in se po petih minutah vrne, noseč v rokah dve škatli. ▸ Gerardo kimegy a csűrbe, majd öt perc múlva két dobozzal a kezében tér vissza.
Spremljal ju je grajski pisar in nekaj oboroženih hlapcev, noseč na ramah dolge sulice. ▸ A várszolga és néhány felfegyverzett szolga kísérte őket, hosszú lándzsákat cipelve a vállukon.
Udeleženci so se na ulice podali ob petju in glasbi, noseč pisane zastave in balone. ▸ A résztvevők énekelve és zenélve, színes zászlókat és lufikat hordozva vonultak az utcára.
pod2 [ô] moški spol (-a …) (skedenj) der Dreschboden, die Tenne
Speicher, der, (-s, -) skladišče; für Getreide: silos; (Dachboden) podstrešje; elektronische Datenverarbeitung pomnilnik; Technik zbiralnik, akumulator; offener Speicher skedenj
vmés adv. frammezzo, in mezzo:
zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak accanto alla casa si trovano stalla e fienile e, frammezzo, il pozzo
pog. biti vmes andarne di mezzo; trattarsi; passare
pojasnil sem jim, kaj je vmes gli spiegai di cosa si trattava, qual era il punto
prosim za čimprejšnji odgovor, ker je vmes stava si prega di rispondere sollecitamente poiché ne va di mezzo una scommessa
od takrat je bilo že precej zim vmes da allora sono passati parecchi anni
pog. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui c'ha messo lo zampino il diavolo
imeti povsod prste vmes impicciarsi dappertutto, ficcare dappertutto il naso
poseči vmes intervenire
zmeraj pride kaj vmes accade sempre qcs. d'imprevisto
zgoréti (-ím) | zgorévati (-am) perf., imperf. bruciare, ardere:
zgoreti v peči bruciare nella stufa
zgoreti kot bakla, kot slama ardere come la fiaccola, la paglia
skedenj je zgorel do tal il capannone è bruciato completamente
hrana zgori v telesu il cibo brucia nel corpo
pren. tako je vroče, da bom zgorel fa un caldo da morire
žétev moisson ženski spol , récolte ženski spol , époque ženski spol (ali temps moški spol) , de la moisson (ali de la récolte)
druga žetev seconde récolte
spraviti žetev pod streho rentrer la moisson (ali la récolte)
spraviti žetev v skedenj engranger la moisson
ᾰ̓λωή, ἡ ep. gumno, pod, skedenj, obdelano polje; γουνὸς ἀ. vinska gorica, vrt, vinograd.
ἅλων, ωνος, ὁ, ἅλως, ω, ωος, ἡ gumno, pod, skedenj, žito NT.
ἀποθήκη, ἡ (ἀπο-τίθημι) 1. NT shramba, skladišče, skedenj, žitnica. 2. ion. utočišče, pribežališče, ἀποθήκην ποιεῖσθαι ἔς τινα zagotovim (pridobim si) pravico na hvaležnost.
καλῑά, ἡ [Et. lat. cella, nem. Halle, gl. καλύπτω] poet. buk. gnezdo, koča, skedenj.