-
amalgam samostalnik1. v zobozdravstvu (material za plombe) ▸
amalgámdentalni amalgam ▸ fogászati amalgám
zobni amalgam ▸ približek prevedka amalgám fogtömés
2. (skupek) ▸
amalgám [ötvözet]amalgam zvokov ▸ hangok kavalkádja, hangok amalgámja
Film je zmeden amalgam vseh mogočih vplivov in klišejev. ▸ A film mindenféle lehetséges hatás és klisé kusza ötvözete.
-
celic|a [é] ženski spol (-e …)
1. biologija, samostanska, telefonska ipd.: die Zelle, -zelle (epitela Epithelzelle, tumorja Tumorzelle, velikanka Riesenzelle, za na smrt obsojenega Todeszelle, za streznitev Ausnüchterungszelle, pomorstvo za vzdolžno balansiranje Trimmzelle, biologija z dlačicami Haarzelle, z migetalkami Flimmerzelle, čašasta Becherzelle, tehnika fotoelektrična Photozelle, živalstvo, zoologija ganglijska Ganglienzelle, tehnika gorivna Brennstoffzelle/ Brennstoffelement, hčerinska Tochterzelle; biologija jajčna Eizelle; kamnita Steinzelle; maščevna Fettzelle, meniška Mönchszelle, tehnika merilna [Meßzelle] Messzelle, anatomija možganska Hirnzelle, oporna Stützzelle, biologija ožigalna Nesselzelle, palisadna Palisadenzelle, prehranjevalna Nährzelle, pomnilna Speicherzelle, rakasta Krebszelle, samostanska Klosterzelle, sanitarna Sanitärzelle, semenska Samenzelle, sitasta Siebzelle, pravo skupna Gemeinschaftszelle; biologija slušna Hörzelle, tehnika sončna Sonnenzelle/Solarzelle, starševska Elternzelle, sveža Frischzelle, telefonska Telefonzelle/Fernsprechzelle/Fernsprechkabine, biologija vidna Sehzelle , vohalna Riechzelle, pravo v zaporu Gefängniszelle, biologija zarodna Keimzelle, živčna Nervenzelle, žlezna Drüsenzelle)
rast celic das Zellwachstum
skupek celic der Zellhaufen
zlivanje celic die Zellverschmelzung
sive celice die grauen Zellen
2. tehnika (komora) die Kammer, -kammer (ionizacijska Ionisationskammer, iskrna Funkenkammer, meglična Nebelkammer, mehurčna Blasenkammer, plinska Gaskammer, svinčena/svinčeva Bleikammer, za zaplinjevanje Begasungskammer)
-
celičn|i [é] (-a, -o) zelular, Zell- (organel die Zellorganelle, skupek der Zellhaufen, sok der Zellsaft, strup das Zellgift, delitev die Zellteilung/Zellvermehrung, membrana die Zellmembran, presnova der Zellstoffwechsel, rast das Zellwachstum, stena die Zellwand, struktura die Zellstruktur, usta der Zellmund, zgradba der Zellbau, dihanje die Zellatmung, jedro der Zellkern)
-
coniūnctiō -ōnis, f (coniungere)
1. krajevna zveza, združitev, stik: Cels., coniunctione portuum insula (urbi) adiungitur Ci., c. tectorum Ci. skupek, skupina.
2. pren.
a) zveza, spoj: Varr., coniunctio confusioque naturae Ci., ad coniunctionem hominum nati sumus Ci. druženje z ljudmi, c. mentis cum externis mentibus Ci. soglasnost, simpatija, c. secundae dubiaeque fortunae Ci., nostra municipia coniunctione vicinitatis moventur Ci. kot najbližji sosedje, c. sortis Ci., criminum Cu., litterarum inter se c. Q.
b) occ. α) zveza po rojstvu ali poroki, sorodnost, svaštvo: Varr., c. sanguinis Ci., coniunctiones fratrum Ci., pro paterna necessitudine et coniunctione Ci., c. adfinitatis Ci., quae coniunctio necessitudinem eorum sanxit N., coniunctione Caesaris (s Cezarjem) dignum credi T. β) prijateljstvo: me Cn. Pompeius semper sua coniunctione dignum putavit Ci., c. benevolentiae, gratiae Ci., novae coniunctiones Ci. γ) politična zveza, stranka: vestram equitumque Romanorum coniunctionem confringere Ci., Pompeium a Caesaris coniunctione avocare Ci.
c) α) log. pojmovna zveza, spajanje pojmov, zveza (združevanje) misli: quae coniunctio, quae diiunctio vera est Ci., haec quoque c. est ex repugnantibus Ci., deinde addunt coniunctionum negantiam Ci., c. syllogismi Gell. β) ret. zveza v govoru: suave autem erit genus dicendi … coniunctione, quae neque asperos habet concursus neque diiunctos atque hiantīs Ci.; govorna podoba = zevgma: Corn. γ) gram. veznik, konjunkcija: Corn., Sen. ph., Serv., cum demptis coniunctionibus plura dissolute dicuntur Ci., sequitur c. Q., quae (figura) quia coniunctionibus caret, dissolutio vocatur Q., neque coniunctiones saepe iterare dubitavit Suet.
-
črevesna flora stalna zveza
biologija (skupek mikroorganizmov) ▸ bélflóra
-
fer [fɛr] masculin železo; jeklo, klina; meč, bodalo; médecine porodniške klešče; pluriel okovi, verige, spone, vezi; figuré jarem, hlapčevstvo, ujetništvo
de fer železen, jekleno siv; figuré neuničljiv; trd, strog
ni à fer ni à clou majav
âge masculin de fer železna doba
bande féminin de fer železen obroč
copeaux masculin pluriel de fer železni ostružki
discipline féminin de fer železna disciplina
extraction féminin du fer pridobivanje železa
fil masculin, tôle féminin de fer železna žica, pločevina
homme masculin de fer trd, nepopustljiv človek
industrie féminin de fer železna industrija
minerai masculin de fer železna ruda
paille féminin de fer skupek železnih ostružkov za čiščenje parketov
sceptre masculin de fer železno žezlo, figuré železna roka, trdo vladanje
une main de fer dans un gant de velours železna roka v žametovi rokavici, figuré ostra oblast pod mehko zunanjostjo
tête féminin de fer trmasta glava
fer en barres železo v palicah
fer doux, battu, laminé, profilé mehko, kovano, valjano, profilirano železo
fer forgé, forgeable, malléable kovno železo
fer feuillard, à équerre tračno, kotno železo
fer coulé, de fonte lito železo
fer à cheval podkev
table féminin en fer à cheval miza v obliki podkve
fer à friser škarje za kodranje
fers pluriel à grimper plezalne dereze
fer de lance železo na koncu sulice, figuré elitne čete (v boju)
fer à repasser likalnik
fer à souder spajkalnik
avoir une santé de fer biti vedno zdrav
avoir une poigne de fer (figuré) imeti železno roko, biti nepopustljiv do podrejenih
battre le fer kovati železo; mečevati se
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) treba je kovati železo, dokler je vroče
croiser le fer avec quelqu'un mečevati se s kom, polemizirati s kom
donner un coup de fer po-, z-likati (à quelque chose kaj)
employer le fer et le feu (figuré) vse sile napeti
être de fer (figuré) biti zelo odporen, neupogljiv
faire feu des quatre fers na vse kriplje si prizadevati (da bi nekaj dosegli)
gémir dans les fers (figuré) ječati v sužnosti
porter le fer rouge dans la plaie (figuré) podvzeti trde, ostre mere, uporabiti energična sredstva
mettre quelqu'un aux fers koga v okove dati
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet, pasti na zadnjico od začudenja
il userait du fer on bi še železno obleko hitro uničil
-
flora samostalnik1. (rastlinstvo) ▸
flóramediteranska flora ▸ mediterrán flóra
plevelna flora ▸ gyomflóra
lišajska flora ▸ zuzmóflóra
avtohtona flora ▸ őshonos flóra
bujna flora ▸ buja flóra
V zgodnjem poletju nam pot popestri bujna flora, v jeseni pa obilica robid in šipka. ▸ Kora tavasszal a buja flóra, ősszel pedig rengeteg szeder és csipkebogyó teszi változatossá az utunkat.
jamska flora ▸ barlangi flóra
pestrost flore ▸ flóra sokfélesége
flora in favna ▸ flóra és fauna
Ob otoku si je moč ogledati čarobno podmorje, izredno bogato s floro in favno. ▸ A sziget mellett megtekinthető a kivételesen gazdag flórával és faunával rendelkező varázslatos tengerfenék.
gorska flora ▸ hegyi flóra
2. (skupek mikroorganizmov) ▸
flóraflora sluznice ▸ nyálkahártya flórája
flora kože ▸ bőrflóra
flora lasišča ▸ fejbőr flórája
mikrobiološka flora ▸ mikrobiológiai flóra
normalna flora ▸ normál flóra
Na normalno floro v nožnici neugodno vpliva tudi pretirana intimna nega z agresivnimi mili in pršili. ▸ A normál hüvelyflórára károsan hatnak az agresszív szappanok és az intimspré túlzott használata.
nožnična flora ▸ hüvelyflóra
bakterijska flora ▸ baktériumflóra
vaginalna flora ▸ vaginális flóra
mikrobna flora ▸ mikrobaflóra
kožna flora ▸ bőrflóra
ustna flora ▸ szájflóra
Povezane iztočnice: črevesna flora -
galaksija samostalnik1. (nebesno telo) ▸
galaxisoddaljena galaksija ▸ távoli galaxis
pritlikava galaksija ▸ törpegalaxis
daljna galaksija ▸ messzi galaxis
dejavna galaksija ▸ aktív galaxis
sosednja galaksija ▸ szomszédos galaxis
bližnja galaksija ▸ közeli galaxis
jata galaksij ▸ galaxishalmaz
oddaljevanje galaksij ▸ galaxisok távolodása
oddaljenost galaksij ▸ galaxis távolsága
središče galaksije ▸ galaxis középpontja
skupek galaksij ▸ galaxiscsoport
trk galaksij ▸ galaxisok ütközése
jedro galaksije ▸ galaxis magja
nastanek galaksije ▸ galaxis keletkezése
zvezda v galaksiji ▸ csillag a galaxisban
galaksija nastane ▸ galaxis keletkezik
odkriti galaksijo ▸ galaxist felfedez
zvezde naše galaksije ▸ a mi galaxisunk csillaga
Gradili so vse večje teleskope, s katerimi pa so preučevali predvsem šibke zvezde in oddaljene galaksije. ▸ Egyre nagyobb távcsöveket építettek, de ezeket elsősorban halvány csillagok és távoli galaxisok tanulmányozására használták.
Povezane iztočnice: eliptična galaksija2. izraža poudarek (velika skupina) ▸
univerzum, galaxisTo je bilo obdobje ameriške zgodovine, v katerem je obstajala galaksija mož, ki so z govorniškimi sposobnostmi pritegovali množice. ▸ Ez volt az amerikai történelemnek az a korszaka, amikor egy univerzumra való olyan férfi volt, aki szónoki képességeivel tömegeket vonzott.
Ta kraj je pravcata galaksija gozdnih ptic in plenilcev, ki jih preganjajo. ▸ Ez a hely valódi univerzuma az erdei madaraknak és az őket üldöző ragadozóknak.
-
gēns, gentis, f (genere = gīgnere; prim. gr. γενεά, jon. γενεή rod, pleme, pokolenje)
I. (v družinskopravnem pomenu)
1. rod, pleme, sorodstvo, tj. zveza (skupek) več po skupnem pokolenju ali rodovnem imenu (nomen gentile ali gentis) in po skupnih bogoslužnih obredih združenih družin ali rodbin (familae, stirpes): gens Manlia CI., Iulia gens L., non communiter modo Corneliae gentis, sed proprie familiae suae (= Scipijonov; Kornelijevem rodu so namreč pripadali Dolabellae, Lentuli, Rufini, Scipiones, Sullae idr.) L., Sulla gentis patriciae nobilis fuit S., patriciae gentis vir L.; sprva se je beseda uporabljala le za patricije, ko pa je bil plebejcem dovoljen conubium s patriciji, tudi za plebejce; od tod: quamvis periurus erit, sine gente H. brez prednikov, nizkega rodu; zaničlj.: gens ista Clodia CI. svojat. Najstarejši patricijski rodovi, ki so pripadali trem prvotnim občinam (okrajem), imenovanim Ramnes, Tities in Luceres, so se imenovali maiores gentes starejši rodovi, plebejski, ki jih je šele kralj Tarkvinij Prisk povzdignil v patricijski stan in pozval v senat, minores gentes mlajši rodovi; po tem so se tudi senatorji ločili v patres maiorum gentium in patres minorum gentium sen., ki jih je Romul, in sen., ki jih je Tarkvinij Prisk pozval v senat = sen. prvega in sen. drugega reda: CI., L., T. Od tod metaf.: dii maiorum gentium in dii minorum gentium CI. starejša-mlajša = višja-nižja božanstva; podobno: Cleanthes, qui quasi maiorum est gentium Stoicus CI. izborne -, izbrane vrste.
2. meton. zarod, potomec: heroes, salvete, deûm gens CAT., vigilasne deûm gens, Aenea? V., Tirynthia gens est (= Fabius) SIL. –
II. (v narodnopravnem pomenu)
1. (o narodih) pleme, narod (= skupek več manjših rodov (nationes) istega pokolenja in jezika): g. Allobrogum, Cilicum, Sabina aut Volsca CI., omnes exterae gentes ac nationes CI. plemena in posamezni rodovi, exterae gentes CI. inozemstvo, Athenienses, quae gens Ionum habetur CI. ki veljajo za jonsko pleme, ius gentium CI. mednarodno pravo, g. Nerviorum, Sueborum C., terruit urbem, terruit gentes H., ita nationis nomen, non gentis evaluisse T.; occ. pl. gentes =
a) tujci, inozemci, barbari: AUCT. B. HISP., duretque gentibus ... odium sui T.
b) pogani, neverniki: ECCL., VULG. Pogosto je partitivni gen. pl. v splošnem pomenu „svet“, večinoma v zvezi z besedami ubi, ubinam, ubicumque, (n)usquam, longe, minime idr.: ubi gentium S. kje na svetu, ubinam gentium sumus? CI. kje na svetu (kje zaboga) pa smo? ubicumque terrarum et gentium CI. kjer koli ljudje prebivajo, abesse longe gentium CI. biti pri zelo oddaljenih narodih (= daleč po svetu), usquam gentium PL. nekje, nusquam gentium TER. nikjer, nec usquam gentium AP. in nikjer, minime gentium TER. za ves svet ne, nikakor ne.
2. meton.
a) občina, srenja (kakega mesta): oppidum, quae gens ... C., omnes eius gentis cives N.
b) kraj, (po)krajina, okraj, okrožje: ei Syriam, Babylonem, Persas integerrimas gentes ad diripiendum tradidisti CI., qui Cataoniam tenebat, quae gens iacet supra Ciliciam N., ipsum in eam gentem iturum L., gentes viduatas esse suis cultoribus ARN. –
III. (redko v naravnopravnem pomenu)
1. rod (= genus, več posameznikov, ki po rojstvu in podobnosti spadajo v eno vrsto): gens humana CI., H.
2. (o živalih) pleme, pasma: quos (equos) in spem statues submittere gentis V., utque luat poenas gens haec (vulpium) O., intestino bello totae gentes (apium) consumuntur COL.
-
Haufen, der, (-s, -) kup, (Menge) gruča, množica, wilder Haufen krdelo, (Sternhaufen) kopica, von Bakterien: kepica, (Zellhaufen) skupek, kupček; in hellen/dichten Haufen trumoma; über den Haufen rennen prevrniti, podreti; über den Haufen werfen figurativ podreti, opustiti, pokopati; über den Haufen fahren podreti, povoziti; über den Haufen schießen/knallen na mestu ustreliti
-
lībertās -ātis, f (līber)
1. svoboda = svobodnost, osvobojenost, stan (položaj) osvobojenca (naspr. servitus): servos ad libertatem vocare C. sužnjem obljubljati osvoboditev, aliquem in libertatem vindicare Ci. koga osvoboditi, servo Crotonis libertas data est Ci., servis libertatem dare Iust.; v pl. osvoboditve, včasih = svoboščine: tribus non conduci possim libertatibus, quin ego illis hodie comparem magnum malum Pl., pecunias et libertates servis et ante dono datas T., libertatum conservandarum causā Ulp. (Dig.); metaf.: his terroribus ab Epicuro soluti et in libertatem vindicati Ci. duhovno osvobojeni.
2. svobodnost = stan (položaj) svobodnjaka, državljanska svoboda kot skupek pravic in prednosti rim. državljana, zlasti pravica glasovanja ob narodnih zborovanjih: quando patriam et libertatem perdidi Pl., quorum virtuti belli fortuna pepercit, eorundem me libertati parcere certumst Enn., cum intellegeret … omnes … homines naturā libertati studere et condicionem servitutis odisse C., libertate uti Ci., N. svoboden biti, imminuere civium Romanorum libertatem Ci., ad usurpandam libertatem vocare Ci. pozvati h glasovanju, dati na glasovanje, libertatem alicui eripere L. pravico glasovanja.
3. politična svoboda (držav, narodov), neodvisnost, samostojnost, samouprava (samoupravnost), demokratična ustava (naspr. dominatio, dominatus, servitus): patriam e servitute in libertatem vindicare N., et a regum et a patrum dominatione solere in libertatem rem populi vindicari Ci., in optimatium dominatu vix particeps libertatis potest esse multitudo Ci., aliae nationes servitutem pati possunt: populi Romani est propria libertas Ci., aut libertatem propriam Romani et generis et nominis recuperemus aut mortem servituti anteponamus Ci., plebi re, non verbo danda libertas Ci., Dionysius cum omnia moliendo eripuerit civibus suis libertatem Ci., Romani Aeduis libertatem erepturi sunt C., plus communi libertati tribuere C., reliquasque civitates sollicitant, ut in ea libertate, quam a maioribus acceperant, permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C., Brutus conditor Romanae libertatis L., Urbem Romam a principio reges habuere. Libertatem … L. Brutus instituit T. svobodo = demokratsko ustavo, demokracijo, republiko; od tod: libertas eos excitavit ad salutem patriae defendendam Ci. čut za svobodo, innata Ci. prirojeno svobodoljubje, timefacta l. Ci. — Pooseb. Lībertās -ātis, f Libêrtas = Svoboda, boginja svobode, ki je imela svetišče na forumu in na Aventinu: O., Plin., Suet., quaestiones … quae sunt habitae nunc in atrio Libertatis Ci., simulacrum … in aede Libertatis L.
4. metaf.
a) svoboda (da sme kdo storiti ali govoriti, kar hoče), α) dovoljenje, dovolilo: dat populo libertatem, ut quod velint faciant Ci., libertas est potestas vivendi, ut velis Ci., l. dicendi, loquendi Ci., fandi V., testamentorum Q., caeli Q. prost zrak; z inf.: sit modo libertas quae velit ira loqui Pr., nec mihi libertas imis freta tollere harenis Val. Fl. β) (v slabem pomenu) svoboda v vedenju, nevezanost, nezmernost, samopaštvo, samopašnost, razbrzdanost, razuzdanost: l. vitae C. razuzdano življenje, partim nimia libertas in adulescentia, partim profusa luxuries Ci., feminae omnium rerum (v vseh zadevah) libertatem, immo licentiam desiderant L., l. verborum Q. γ) (v blagem pomenu) odkritost, odkritosrčnost, prostodušnost (= gr. παρρησία), svobodomiselnost, neustraš(e)nost, odločnost, pogum: libertatem requirere Ci., multa cum libertate dicere Ci., l. ingenii S., aliquem multa cum libertate notare H., hoc mihi libertas, hoc pia lingua dedit O., vera de exitu eius magna cum libertate ominatus est Vell., in eo multa l. Q., affectatores libertatis, antiqua comoedia facundissimae libertatis, vox honestissimae libertatis Q., quae in aliis libertas est, in aliis licentia vocatur Q., quasi per libertatem T.
b) prostost (osvobojenost, razbremenjenost) od davščin: Icti.
-
nātio -onis, f (nāscī)
I. abstr.
1. rojstvo, rod: natione Medus N. ali Numida T. po rodu Medijec, Numidijec; pooseb. Nātiō -ōnis, f Nacióna, porodna boginja: Ci.
2. prirojena kakovost
a) (o ljudeh) pleme, rod, vrsta, skupina, sorta: eorum (sc. Alexandrinorum) Auct. b. Alx.
b) (o živalih) pleme, vrsta, pasma, zvrst, sorta, rasa: Varr.
c) (o stvareh) vrsta, sorta, bira: cera pura natione Ponticā Plin., mellis nationes Plin. —
II. meton. konkr.
1. (po rojstvu, torej po skupnem izvoru, jeziku in šegah v celoto združen) narod, pleme: interiores nationes Ci., exterae nationes et gentes Ci. plemena in narodi (natio = pars gentis), multae gentes nationesque N., maiorem enim Germaniae partem obtinent (sc. Suebi), propriis adhuc nationibus nominibusque discreti T.
2. metaf. skupek po raznih značilnih lastnostih nerazdružnih ljudi
a) (pogosto iron.) rod, pleme, banda, svojat, sorta, pasma, vrsta, razred, kasta, skupina, truma, tropa, kopa: famelica hominum natio Pl., n. candidatorum, optimatium, Epicureorum Ci., sale caret vestra natio Ci. (o stoikih), n. ardelionum Ph., rudis natio ad voluptates Cu.
b) pogani, ájdi, malikovalci (= gr. ἔϑνη): nationes Tert.
-
pleksus samostalnik1. (del trebuha) ▸
gyomorszájpredel pleksusa ▸ gyomorszáj környéke
udarec v pleksus ▸ gyomorszájba vágás
S presenetljivo hitrostjo je zgrabil izsiljevalca za podlaket, ga povlekel in s kolenom sunil v pleksus. ▸ Meglepő gyorsasággal megragadta a zsaroló alkarját, fölrántotta, és beletérdelt a gyomorszájába.
Točke za onesposobitev moškega so na primer udarec v genitalije, udarec v pleksus pa tudi udarec v grlo, ki je lahko že bolj nevaren. ▸ Egy férfit cselekvésképtelenné lehet tenni például az ágyékára mért ütéssel, a gyomorszájba vágással és a torkára mért ütéssel, ami még veszélyesebb is lehet.
2. anatomija (skupek žil in živcev) ▸
fonat, plexuskrižnični pleksus ▸ keresztcsonti fonat
ledveni pleksus ▸ ágyéki fonat
venski pleksus ▸ vénás fonat
bolečina v pleksusu ▸ idegfonat-fájdalom
Povezane iztočnice: solarni pleksus -
programska oprema stalna zveza
računalništvo (skupek računalniških programov) ▸ szoftver
Računalniški virusi se razmnožujejo s pomočjo strojne in programske opreme, ki je že prisotna na računalniku. ▸ A számítógépes vírusok a számítógépeken már meglévő hardver és szoftver segítségével sokszorosítják magukat.
-
rimasticaticcio m (pl. -ci) prežvečena jed (tudi pren., slabš.):
il musical è un rimasticaticcio di vecchi motivi ta glasbena komedija je skupek starih prežvečenih motivov
-
skup2 moški spol (-a …) (skupek) die Ansammlung
| ➞ → skupek, skupina
-
živčni vozel stalna zveza
anatomija (skupek živčnih celic) ▸ idegdúc, ganglion