Franja

agripeta -ae, m (ager in petere)

1. „poljelovec“ = naselnik, ki skuša po kakem zemljiškem zakonu dobiti kos zemljišča: Ci. ep.

2. = κληροῦχος, naselnik, ki se priseljuje: Ci.

appâter [-te] verbe transitif krmiti (ptice), pitati (perutnino); nastaviti vabo; (pri)vabiti (ribe, ptice); figuré premamiti, zapeljati

il cherche à m'appâter par des promesses extraordinaires skuša me premamiti z izrednimi obljubami

blokirati glagol
1. (zapreti prehod) ▸ eltorlaszol, blokád alá vesz, elzárPromet je obstal, zapuščeni tovornjaki in avtomobili so blokirali ceste, tramvaji niso vozili. ▸ A forgalom leállt, az elhagyott teherautók és gépkocsik eltorlaszolták az utakat, a villamos sem járt.

2. ponavadi v športnem kontekstu (ustaviti) ▸ kivéd, hárít, blokkolV tretjem nizu so se domači le zbrali, nekajkrat uspešno blokirali napade gostov, tako da je bil rezultat ves čas negotov. ▸ A harmadik menetben a hazaiak mégis összeszedték magukat, sikeresen elhárították a vendégek néhány támadását, az eredmény így végig bizonytalan volt.

3. (o napravah) ▸ leblokkolKolesa na spolzkem vozišču hitro blokirajo in trčenje je neizogibno. ▸ A csúszós úton a kerék hamar leblokkol, és az ütközés elkerülhetetlen.

4. (preprečiti izvedbo) ▸ megakadályozNobenega dvoma ni, da skuša opozicija blokirati vlado z referendumi! ▸ Az ellenzék kétségkívül népszavazásokkal próbálja blokkolni a kormányt.

5. medicina (preprečiti delovanje) ▸ blokkolV kar 80 odstotkih kapi krvni strdki blokirajo arterije v možganih. ▸ A vérrögök az agyi infarktusok 80 százalékában elzárják az agyi artériákat.

6. v finančnem kontekstu (onemogočiti uporabo) ▸ zárol, befagyaszt, blokkol, letiltIzgubljeno oz. ukradeno bančno kartico banka ob prijavi takoj blokira. ▸ A bank a bejelentést követően azonnal zárolja az elvesztett, illetve ellopott bankkártyát.

complaire* [kɔ̃plɛr] verbe intransitif biti všeč (à quelqu'un komu), ugajati; ustreči, ugoditi

il ne cherche qu'à me complaire skuša mi samo ugoditi
se complaire dans quelque chose najti svoje zadovoljstvo, uživati v čem
il se complaît dans ses illusions uživa v svojih iluzijah

composé, e [kɔ̃poze] adjectif sestavljen, zgrajen; mešan; resnoben, resen (človek); masculin sestavina, zmes, chimie spojina; féminin pluriel, botanique košarice, socvetke

visage masculin composé narejen obraz (ki skuša izraziti čustva, ki jih ne občutimo)
composé azoté, oxygéné dušična, kisikova spojina
composé de base osnovna sestavina
composés explosifs razstrelilne snovi
intérêts masculin pluriel composés obrestne obresti

contrarier [-rje] verbe transitif nasprotovati, protiviti se (quelque chose čemu); ozlovoljiti, spraviti v slabo voljo, ujeziti; vznemiriti, motiti, ovirati, prekrižati (načrt); menjati predmete za dobivanje kontrastov

contrarier les desseins, les projets de quelqu'un komu namere, načrte prekrižati
il cherche à me contrarier skuša mi nagajati, me šikanirati, mi delati sitnosti
cette nouvelle l'a contrarié ta novica ga je vznemirila

empoigne [ɑ̃pwanj] féminin pograbitev, prijetje

foire féminin d'empoigne kraj ali situacija, kjer vsakdo skuša čim več dobiti ali vzeti zase
c'est la foire d'empoigne (familier) tu pomaga le sila
acheter à la foire d'empoigne (familier) ukrasti, zmakniti

īnfēstō -āre -āvī -ātum (īnfēstus) sovražno ravnati (postopati) s kom, v nevarnost spravljati, napadati, vznemirjati, ogrožati: Mel., Sen. ph., Suet., nostras munitiones infestabant, suos defendebant Auct. b. Alx., Scylla latus dextrum, laevum Charybdis infestat V., greges Numitoris, regionem Iust., unum omnes Val. Fl., Hesperon infestat Sil. ga skuša prehiteti, caedibus hostem inf. Sil. pobijati, mare infestatum latrociniis Vell.; abs.: duo corvi hinc et inde infestantes Suet.; metaf.: Sen. ph., Sen. rh., mediam (zonam) aestus infestat, ultimas frigus Mel., vanā superstitione rudes animos inf. Col. preproste duše z bedastim praznoverjem navda(ja)ti, assiduis devertentium hospitiis rem familiarem Col. oškodovati, škodo delati, aloë non infestat stomachum Plin. ne škoduje, saporem inf. Plin., carie, procellis infestari Col.

īnsinuātiō -ōnis, f (īnsinuāre) vhod skozi ozko ali ovinkasto pot; metaf.
a) živahen uvod v govor, s katerim si skuša govornik pridobiti naklonjenost poslušalcev, prilizovanje, dobrikanje, „primiljevanje“ (v začetku govora): Ci., Corn., Q.
b) pismeno naznanilo, razglas: Cod. I.

labefactō -āre -āvī -ātum (intr. in frequ. glag. labefacere)

1. (o)majati, pretresti (pretresati), (po)rušiti, podreti (podirati): demoliri signum ac vectibus labefactare conantur Ci. podreti, labefactatus rigor auri Lucr. omehčana, horrea bellicis machinis labefactata Suet., aedium fundamenta l. Cod. Th.

2. metaf.
a) (fizično) v obstoju omajati, pretres(a)ti: animam sedibus intus Lucr., quo minus colla eorum (boum) labefactentur Col. da se tem manj ožulijo; pesn.: labefactat onus gravidi temeraria ventris O. skuša splaviti telesni plod.
b) (v državljanskem obstoju, politično) omajati, (o)slabiti, spodkopa(va)ti, (z)rušiti, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): labefactarat vehementer aratores (blaginjo oračev) iam superior annus, proximus vero funditus everterat Ci., l. patriam, rem publicam, statum rei publicae, hominis dignitatem, consulatum, acta, orationem alicuius, amicitiam aut iustitiam, iura ac leges Ci., nulla vis coniunctionem bonorum confringere et labefactare potest Ci., alicuius fidem pretio (s podkupnino), provinciarum fidem T.; med.: cum ad iudicem causam labefactari animadvertunt Ci. da omahuje.
c) (duševno) koga omajati: labefacto paulatim Pl., ita me video ab ea astute labefactarier (star. = labefactari) Ter., non illam rarae labefactes munere vestis Cat.

lȉjevča ž (ijek.), lêvča ž (ek.) opora, ki je pritrjena na osi kolesa in na vnanji strani podpira vrh lojtrnice; kriva je lijevča se reče, kadar kdo skuša krivdo zvaliti na drugega

lokard|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija (skuša) die Makrele (kraljevska Königs-Makrele, (plavica) die Blasenmakrele)
pritlikava lokarda Zwergmakrele
španska lokarda Spanische Makrele
zlata lokarda Goldmakrele (velika Große, mala Pompano-Goldmakrele)

makréla (-e) f glej skuša

odtegníti odtegováti to deduct; to withdraw

odtegníti, odtegováti stroške to deduct expenses
odtegníti, odtegováti se to withdraw (od from), to avoid
odtegníti, odtegováti se (izmakniti se) dolžnosti to back out of a duty
odtegníti, odtegováti se delu to shirk one's work
odtegníti, odtegováti se odgovornosti to shirk responsibility
skuša se odtegníti, odtegováti svojim obveznostim he tries to back out of his commitments

pinni-rapus -ī, m (pinna² in rapere) perjeropnik, perjanicograbež = gladiator, ki skuša svojemu nasprotniku sneti perjanico s čelade: hic plaudat nitidus praeconis filius inter pinnirapi cultos iuvenes iuvenesque lanistae Iuv.

prōcūrātiō -ōnis, f (prōcūrāre)

1. oskrbovanje, upravljanje, uprava (poseb. upravljanje kot namestnik, torej s pooblastilom ali po službeni dolžnosti): templi Varr., sacrarum aedium Ci., rei publicae Ci., annonae, urbis incendendae Ci., regni Numidiae S.

2. occ.
a) (za časa cesarjev) finančno upraviteljstvo, finančna uprava, finančna prokuratúra: amplissima Suet., Plin. iun., Narbonensis provinciae Plin. iun.; v pl.: praefecturae et procuraturae T.
b) kot relig. (obredni) t.t. vsako bogoslužno opravilo, s katerim se skuša odvrniti zloveščost kakega zlega znamenja ali dejanja, odvračalna daritev, spravna daritev, spravno dejanje, sprava, spravilo, očišče(va)nje: prodigii, portenti L., ut sue plena procuratio fieret Ci.; v pl.: expiationes et procurationes Ci., procurationes incesti T. (verski) obredi za očiščenje krvoskrunstva.

3. metaf. prizadeva(nje): recipiendae gratiae Gell.

quis-quam, quid-quam, priličeno quic-quam, najsplošnejši pron. indefinitum (sploh) kdo, (sploh) kaj; večinoma subst. v zanikanih ali po smislu nikalnih stavkih: Ter., Naev. ap. Gell., Caecil. ap. Non., L., N. idr., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., nego quemquam dixisse Ci. zanikam, da je kdo … = trdim, da ni nihče … ; skromnejša obl. zanikanja: vix quisquam reperietur Ci. Pogosto v ret. vprašanjih z nikalnim pomenom: estne quisquam? Ci., quisquamne istud credet? Ci., an quisquam potest sine perturbatione mentis irasci? Ci. Od tod tudi v trdilnih stavkih, če se da to misel izraziti tudi nikalno z nemo oziroma nihil ali kadar se pričakuje nasprotje: si quisquam est infelix, ego profecto is sum Ci. = nemo me infelicior est, quamdiu quisquam erit, qui te defendere audeat, vives Ci. dokler si bo sploh kdo upal — česar nihče ne pričakuje — braniti te, si animadversum esset quemquam ad hostes transfugere conari N. da skuša kdo — kar pa ni verjetno — prebegniti k sovražniku; tako tudi v primerah, katerih drugi člen je nikalnega pomena: taetrior hic quam quisquam Ci. = nemo tam taeter. Redko se uporablja ta pron. adj. = (sploh) kateri, (sploh) kak(šen): rumor quisquam, quemquam virum Ci., nec (neque) quisquam Ci., C., S. in nihče, in nobeden, non quisquam Pl., H., N. ali haud quisquam H. nihče, nil (nihil) quidquam Kom., Ap., Gell. prav (celo) nič; nec quisquam unus L. in ni ga bilo, in niti eden, in niti eden ne, quisquam unus L. kdor si bodi (kdorsibodi), kateri si bodi (katerisibodi), sploh kdo. Z gen.: S., Sen. tr. idr., vestrûm quisquam L., nostrum quisquam Pl., nec satis quidquam iusti doloris est L.; quisquam kot fem.: nec quisquam alia mulier Pl., vidisse anum quemquam Pl., illarum neque quisquam Ter. — Adv. abl. sg. n quōquam kam: Pl., Ter., L. idr., quoquam si accessisti Ci., an quoquam mihi adire licet S., non se quoquam movit ex urbe N. nikamor; metaf. = in aliquam rem v kaj: neque quoquam posse resolvi Lucr.

Opomba: V klas. lat. se fem. sg., večinoma tudi abl. sg. quoquam, ves pl. (ki ga ta pron. nima) in adj. quisquam nadomeščajo z ullus.

rajeunir [ražœnir] verbe transitif pomladiti, narediti mladega, dati videz mladega; ceniti za mlajšega; verbe intransitif postati zopet mlad, biti mlajšega videza; figuré pomladiti se, narediti se mlajšega; obnoviti se, modernizirati se

il a rajeuni pomladil se je
rajeunir les cadres d'un parti pomladiti kadre v stranki
vous me rajeunissez de trois ans za tri leta mlajšega me cenite
elle essaie de se rajeunir par tous moyens na vse načine skuša imeti mlajši videz (kot je v resnici)

réchauffer [rešofe] verbe transitif pogreti (un plat jed)

se réchauffer ogreti se, figuré (zopet) se razvneti
réchauffer les couches ogreti plasti, grede s toplim gnojem
réchauffer les vergers ogreti sadovnjake z žerjavnicami
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti gada na prsih, figuré ščititi nehvaležneža, ki skuša škodovati

skúšati (-am)

A) imperf.

1. provarsi a, tentare di, cercare di:
skušati kaj dvigniti cercare di sollevare qcs.
skušati koga pregovoriti tentare di convincere qcn.

2. abs. pren. tentare, mettere alla prova:
rel. hudič ga skuša il diavolo lo tenta

3. star. (doživljati, čutiti) sperimentare, provare:
skušati ljubezen, žalost provare amore, tristezza

B) skúšati se (-am se) imperf. refl.

1. provarsi, cimentarsi, mettersi alla prova:
skušati se v metanju cimentarsi nel lancio

2. (tekmovati, kosati se) gareggiare, competere (con):
letošnje vino se ne more skušati z lanskim il vino di quest'anno non può competere con quello dell'annata scorsa