Franja

krokí -ja m (fr. croquis) kroki, skica

līnea (v rokopisih in izdajah tudi līnia) -ae, f (līneus: līnum)

1. lanena nit, vrvica, vož, vožínec, motvóz: nectere lineas, restes, funes Varr., ligato pede longa linea gallina custoditur Col., linea longinqua per os … religata Plin., l. dives Mart. ali l. margaritarum Dig. niz biserov, linea a genere suo appellata, quia ex lino fit Isid.

2. occ.
a) lineae mrežne niti: in plagis lineae offensae Plin.; meton. linea mreža: si feras lineis … contineas Sen. ph., usque ad infirma lineae Plin.
b) ódičnica, ribiška vrvica: tremulā captum lineā trahit piscem Mart.; preg.: mittam lineam Pl. hočem mu vreči trnek = hočem poskusiti ujeti ga.
c) merilna vrv(ica) rokodelcev (zidarjev, tesarjev idr.), grezilo, grezilna vrv: lineā discere uti Ci., ad lineam = v smeri navpik, navpično, solida corpora ferri deorsum ad lineam Ci., rectis lineis Ci. navpično navzgor, longitudines ad lineam, altitudines ad perpendiculum exigantur Vitr.
d) α) sploh vsaka poteza, narejena s peresom ali čopičem, poteza, poteg(ljaj), črta, linija (v geometriji, risarstvu, slikarstvu): linea est longitudo sine latitudine et altitudine Varr., lineam scribere Ci., lineam cinere ducere Plin., lineam ex colore ducere Q., l. circumcurrens Q. krožnica, lineae extremae Plin. obris, kontura, očrt; preg.: nulla dies sine linea Plin. brez poteze s čopičem, albā lineā signare, gl. albus; pren. očrt, načrt, obris, kontura, skica, zasnova, zasnutek, osnutek: primas lineas ducere Q., lineas umbrasve facere Gell. β) poseb. črta mejnica in od tod sploh pot, steza: Prud.; metaf. sorodstvena črta, sorodstvena linija: non tibi clara gentis linea nec proavis demissum stemma Stat., stemmata cognationum directo limite in duas lineas separantur Dig. γ) brazda prečnica (γραμμή) potegnjena na stadionu pred startom in ciljem tekališča ter zasuta z apnom ali kredo: Cass.; od tod pren.: si quidem est peccare tamquam transire lineas Ci. tako rekoč „iz ojnic skočiti“, „ojnice prestopiti (prestopati)“ = prestopiti (prestopati) mejo (ogrado), cum poëtae transilire lineas impune possint Varr., mors ultima linea rerum est H. konec (meja) (vsega pozemeljskega), lineas admoveri sentio Sen. ph. čutim, da se bližam koncu, da bom moral kmalu umreti; preg.: extremā lineā amare Ter. od daleč ljubiti, svojo ljubico smeti videti le od daleč. δ) pregraje v gledališču, tj. globoke, več kot 30 cm široke zareze v tlaku, ki so ločevale posamezne vrste sedežev: cogit nos linea iungi O.; pren.: adversus hoc facientem lineas poposcit Q. ε) v pl. obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, raze v obličju: Arn.

līneāmentum (v najboljših rokopisih tudi līniāmentum) -ī, n (līnea)

1. poteza, črta (potegnjena s peresom, kredo idr.), s peresom narejena linija, izris, perorisba: liniamentum longitudo latitudine carens Ci., in geometria liniamenta Ci.

2. v pl. očrt, načrt (v glavnih potezah), kontura, skica, glavne ali bistvene poteze kake risbe, kipa, obris(i), oris, osnova, osnutek, zasnova, zasnutek: tu illius aeris temperationem, tu operum liniamenta … perspicis? Ci., liniamenta adumbratorum deorum Ci. obrisi; numerus quasi extrema liniamenta orationi attulit Ci. je govor zaokrožil; od tod o(b)ris, očrt = še nedodelan spis: illius (sc. Catonis) liniamenta Ci.; tudi očrt, obrisi telesa, zunanja podoba, zlasti obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, poteze na licu, raze v obličju: eum figura et liniamenta hospitae delectabant Ci., quae conpositio membrorum, quae conformatio liniamentorum, quae figura, quae species humana potest esse pulchrior? Ci., animi enim liniamenta sunt pulchriora quam corporis Ci., habitum oris lineamentaque intueri L., similitudo oris vultusque et lineamenta corporis L., lineamentorum filiae similitudo Iust., lineamentorum qualitas matri ac filio similis Iust.

macchiētta f

1. pomanjš. od ➞ macchia majhen madež, lisica

2. skica, karikatura

3. posebnež, smešnež

4. gled. karikatura:
fare la macchietta di una nota cantante smešiti, posnemati znano pevko

narís m
1. nacrt, crtež, skica
2. vertikalna projekcija: naris in tloris

narísek -ska m nacrt, crtež, skica

očŕt m ocrt, obris, kontura, skica

orthographia -ae, f (gr. ὀρϑογραφία)

1. pravopis, ortografija: Suet.

2. načrt, skica, oris sprednje strani kakega poslopja: Vitr.

outline¹ [áutlain] samostalnik
kontura, obris; očrt, načrt, skica, osnutek
figurativno izvleček, splošen pregled (of česa)
tisk črke v obrisu
množina glavne poteze

in outline v obrisu, v osnutku
in rough outline v grobih obrisih
outline scheme idejni osnutek

rasguño moški spol praska; brazgotina; skica, bežen osnutek

sbozzatura f surova obdelava; zasnova, skica

sbōzzo m surova obdelava; osnutek, skica

scaletta f

1. pomanjš. od ➞ scala stopničke

2. osnutek; skica

3. pog. stopnica (pri striženju las)

schíţă -e f

1. skica, osnutek

2. lit. črtica

schizzo m

1. brizg, brizganje; curek; madež (od brizganja):
caffè con lo schizzo kava z žganjem

2. umet. skica

3. ekst. kratek oris, opis

4. pren. toskansko, pog. poskočna, živahna oseba

skeleton¹ [skélitən]

1. samostalnik
skelet, okostnjak; suhec, mršavec; lesnati del rastline; okostje, ogrodje (ladje, letala), rebra (dežnika)
figurativno skica, osnutek
figurativno družinska sramota, mučna tajnost
vojska & navtika kader

a skeleton at the feast figurativno nekdo (nekaj), ki družbi kvari veselje; prikazen (duh) preteklosti
skeleton crew najpotrebnejša posadka (moštvo)
a skeleton in the cupboard (closet) (in the family, in the house), family skeleton tajna žalost ali sramota v družini
skeleton regiment polk z mirnodobskim številom vojakov
she is a regular skeleton ona je pravi pravcati okostnjak
he was reduced to a skeleton postal je pravi skelet, sama kost in koža ga je

2. pridevnik
skeleten
ekonomija, pravno okviren

skeleton agreement okviren dogovor
skeleton law okviren zakon

sketch [skeč]

1. samostalnik
skica, študija; očrt, (prvi) osnutek, načrt, obris; shema; kratek prikaz
gledališče & glasba skeč, igra, kratko glasbeno delo; književna črtica, kratka pripoved
sleng čudaško oblečena oseba

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
skicirati (često up)
(na)risati; napraviti osnutek, načrtati; prikazati v kratkih, grobih potezah

Skizze, die, (-, -n) skica

study¹ [stʌ́di] samostalnik
(često množina) študij, študiranje, učenje; skrbno proučevanje; marljivost, vnema, trud, mar
gledališče učenje vloge; kar je vredno proučevanja, predmet proučevanja; znanstveno proučevanje ali raziskovanje (in, of česa)
veja znanosti, polje znanstvenega proučevanja; (umetnost) studija, skica, model
glasba etuda; študijska ali delovna soba
gledališče, sleng kdor se uči vlogo

study of languages študij (učenje) jezikov
to be a good (a slow) study gledališče, sleng igralec, ki se z lahkoto (s težavo) nauči svojo vlogo
to be in a brown study figurativno biti globoko zatopljen (izgubljen) v svoje misli
his study is to do right on si prizadeva napraviti, kar je prav
to make a study of s.th. skrbno kaj študirati ali opazovati
I made it my study to satisfy him prizadeval sem si, da bi mu ugodil (ustregel njegovim željam)

tàslačina ž, tàslak m (t. taslak)
1. začetna oblika, začetna faza pri izdelavi kakega predmeta
2. neobdelan les, klada
3. bakrena pločevina
4. skica