Franja

dashing [dǽšiŋ] pridevnik (dashingly prislov)
sijajen; eleganten; drzen, pogumen, smel; silovit, nenavaden

he cuts a dashing figure sijajen, eleganten je

decōrus 3, adv. -ē (decor1)

1. spodoben, dostojen, pristojen, primeren: nihil hominem, nisi quod honestum decorumque sit, aut admirari aut optare aut expetere oportere Ci., contra ea pleraque nostris moribus sunt decora, quae apud illos turpia putentur N., silentium parum decorum H., neque autem idem ubique aut licet aut decorum est O., genus d., decora ingenia T., res publica bene atque decore gesta S.; z dat.: color albus praecipue decorus deo est Ci., quae cuique divo decorae … sint hostiae Ci., vel paci decorum vel bello L.; z abl. (nalično po adj. dignus): facinora puerilia … neque te decora neque tuis virtutibus Pl.; s praep.: nos … auri venas penitus abditas invenimus … ad ornatum decoras Ci., decorum pro causa ratus T.; z inf. ali ACI: Patras accedere sine his impedimentis non satis visum est decorum Ci. ep., dulce et decorum est pro patria mori H., decorum erat ipsis capessere pugnam ducibus L., nec tam turpe fuit vinci, quam contendisse decorum est O., ut vix satis decorum videretur eum plures dies esse in Crassi Tusculano Ci. ep. Subst. decōrum -ī, n spodobnost, dostojnost: Q., hoc loco continetur id, quod dici Latine decorum potest; Graece enim πρέπον dicitur Ci., Πρέπον appellant hoc Graeci, nos dicamus sane decorum Ci., tanto plura decora mox tribui par fuisse T., vota … supplicationesque et alia decora T.

2. (večinoma pesn.) lep, ličen, dražesten, ljubek, sijajen: delubra deûm Lucr., aedes, facies H., oculi V., caput O., corpus T., arma S., L., Cu., clipei insigne decorum V., galeae ensesque decori V.; met.: palestra H. ki daje lepoto; occ. (z abl. instrumenti) okrašen, odlikujoč se s čim: galea decora cristis V., membra decora iuventā V. mladostno krasni, Phoebus arcu decorus H. s krasnim lokom, d. fronde, aureo cornu d. H., dea formāque armisque decora O., haec (sunt) poëticis fabulis decora L., satis decorus etiam Graecā facundiā T.; z ab: boves decori ab aspectu (na pogled, po videzu) Col.; v komp. in (abs.) superl.: quo decorior Ganymedes aut carior suo amatori? Tert., eum (Zenonem) longe decorissimum fuisse Ap.

delicious [dilíšəs] pridevnik (deliciously prislov)
slasten, okusen; prijeten; sijajen, ljubek

dȋvan -vna -o čudovit, prelep, sijajen

dīvīnus 3 (dīvus)

1.
a) božji, božanstven: Pergamum divina manu munitum Pl., numen, animal d. Ci., animos hominum esse divinos Ci. božjega izvora, omnia divina et humana violare Ci. vse, kar je božjega in človeškega, divinum ius et humanum Ci. ali divina atque humana iura Ci. ali divina humanaque iura C. ali humana atque divina iura Fl. ali ius divinum humanumque Cu. naravno in državljansko pravo, res divina Pl., Ter., Ci., N., V., Suet. ali res divinae Ci. služba božja, bogoslužje, sveto opravilo, daritev, žrtvovanje, res divinae pa včasih tudi
b) = nauk o naravi, naravoslovje, „fizika“ (naspr. res humanae nauk o človeku, nravoslovje, etika): sapientia … est … rerum divinarum et humanarum … scientia Ci., scientia divinarum humanarumque rerum Sen. ph. (= humanorum divinorumque scientia Sen. ph.), de rebus divinis maxime dicunt Q., ut oratoris vita cum scientia divinarum rerum sit humanarumque coniuncta Q.
c) = naravno pravo (naspr. res humanae pisano [pozitivno] pravo): Ci., Icti.; ope divinā C., d. decus, d. tela V., d. aura, urna H., origo L., scelus L. zoper bogove, stirps, semen O.; adv. dīvīnē po božje, kakor bog: nunc tu divine huc fac adsis Sosia Pl. Subst. dīvīnum -ī, n
a) α) božje: nihil divino divinius Sen. ph. β) bogoslužna daritev, žrtvovanje: neque suum neque publicum divinum pure faciet L.
b) božanstvenost: Ap. (De magia lib. c. 56).
c) v pl. α) božje reči: miscendo humana divinis L. β) božje lastnosti: Homerus … humana (človeško slabost) ad deos transferebat; divina mallem ad nos Ci.

2. (večinoma pesn.) od boga (božanstva) navdahnjen, preroški, vedeževalen: tu mihi divini quidquam creduis Pl., divinus spiritus mentis Ci., animus appropinquante morte … est divinior Ci., mens divinior H., instinctis divino spiritu vatibus Q., cum ille potius divinus fuerit N. poln višjega navdiha, vedež, divini pectoris carmina Lucr., d. carmen, d. poëta V., vates H., divine praesensa Ci. po božjem navdihu; z gen.: divina futuri sententia H., imbrium divina avis imminentum H. naznanjajoča … plohe. Subst.
a) dīvīnus -ī, m prerok, vedež(evalec), videc: Ca., Col., falli sperat Chaldaeos cetrosque divinos Ci., adsisto divinis H., divine tu, inaugura, … L.
b) dīvīna -ae, f prerokinja, vedeževalka: Petr.
c) dīvīnum -ī, n prerokovanje, vedeževanje: divini potens ali divini sciens Ap. (tudi kot iuxtapositio divinipotens, divinisciens).

3.
a) božanski, božansko lep, sijajen, veličasten, izvrsten, neprimerljiv, izreden, čudovit: Plato Ci., divinus ille vir, d. homo in dicendo, divini hominis Africani mors Ci., genere hominum … paene divino Ci., Cn. Pompei divinum consilium Ci. ep., divina studia Ci. najplemenitejše delo, tum … illas caelestīs divinasque legiones … comprobastis Ci., o divina senatus admurmuratio Ci., d. fides, virtus, domus Ci., nihil ratione divinius, divinior causa, dona divinissima Ci., divine … Plato escam malorum appellat voluptatem Ci., divinus orator, nitor loquendi, d. eloquentia, facultas eloquendi, natura, species, testimonia Q., quae M. Tullius in Oratore divine ut omnia exsequitur Q., d. tomacula Iuv., d. apparatus Fl.
b) v cesarski dobi cesarjev vzdevek = božanski, (pre)vzvišen: domus Ph. prevzvišena = cesarska rodbina, mens Eutr., indulgentia Icti.

4. medic. d. morbus (ἱερὰ νόσος) božjast (= božja oblast): Ap.

divo¹

A) agg. knjižno božanski; sijajen, slaven

B) m (f -va) knjižno božanstvo, bog, boginja

doré, e [dɔre] adjectif pozlačen; zlato rumeno (za)pečen; figuré sijajen; laskav, zapeljiv; masculin pozlatnina; familier srečko, srečen človek

langue féminin dorée spreten jezik, spreten govornik
jeunesse féminin dorée zlata mladina (= mladina bogate buržoazije v francoski revoluciji); bogata, brezdelna, elegantna mladina
les blousons dorés mladi prestopniki zlate mladine (v črnih usnjenih suknjičih)
veine féminin dorée pesniška žilica
bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée (proverbe) dober glas je več vreden kot zlat pas
faisan masculin doré zlati fazan
doré sur tranche z zlato obrezo (knjiga)
rêve masculin doré zlate, čudovite sanje

dufte sijajen

éclatant, e [eklatɑ̃, t] adjectif bleščeč, svetel, bel; bučen, odmevajoč; svež (polt); figuré očiten, očividen, jasen; sijajen, zbujajoč pozornost; odličen

santé éclatante odlično zdravje
succès masculin éclatant sijajen uspeh
vérité féminin éclatante očitna, nedvomna resnica
voix féminin éclatante bučen glas
couleur féminin éclatante živa, kričeča barva

ēgregius 3, adv. -ē (ē in grex) iz črede izbran, od tod pren.

1. izbran, izvrsten, odličen, izboren, vrl, sijajen, krasen: forma, facies Ter., vir egregius Paullus, M. Scaurus, civis egregius, egregius poëta Ci., egregia fides, virtus, voluntas C., sigilla, templum Iovis Ci., liberalitas S., funus egregie factum H. sijajen pogreb, corpus eg. H., O. krasno telo, domūs egregiae H. palače, egregium silentium H. popoln molk, Caesar egregius H., victoria, senatus, par consulum L., egregium decus formae V., eg. laus, gens, urbs, os, stirps, iuvenis, animal V., uterque egregie Graece loquebatur Ci., locus egregie munitus C. Od tod v pogovornem jeziku pogosto le = poseben, prav dober: Hercules egregie factus ex aere Ci., egregie placere Ci. Včasih iron.: illa egregia mater Ci. (ki ima svojega zeta za ljubimca), egregia interea coniunx arma amovet V. (o ženi, ki izdaja svojega moža). Z določilom
a) v abl. instrumenti: coloribus egregiis et odoribus Lucr., egregius formā, pietate vel armis V., bello V., T., virtute V. moribus T.
b) v loc.: egregius animi V. izredno srčen, hraber, militiae S. spreten v boju, v orožju, fati mentisque egregius Stat.
c) s praep.: egregius in aliis artibus S., in bellica laude Ci., in procuratione civitatis Ci., quorum egregia in ea re fuisset industria N. ki bi se bili pri tem odlikovali s svojo delavnostjo, ingenium egregium ad miserias Ter., egregia indoles ad dicendum Ci., vir ad cetera egregius L.; z grškim acc.: regnum, cetera egregium L.
č) z inf.: pollice honesto egregius lusisse senes Pers.

2. časten, slaven: et sibi et cunctis egregium T., mihi egregium erat Pompei subolem in penates meos adsciscere T.; kot subst. neutr. = slavna dela: ut alia egregia omittam S., tamquam egregium T. kot kaj izvrstnega, scelera pro egregiis accipere T., egregium publicum dehonestare T. slavo države; egregius v cesarski dôbi naslov visokih dostojanstvenikov = prečastni, (njegovo) gospostvo: Lact., Cod. Th.

Opomba: Nenavaden superl.: mulier egregiissima Pac. fr., egregiissime (voc. masc.) Gell.

épatant, e [epatɑ̃, t] adjectif, familier presenetljiv, osupljiv, sijajen, čudovit, famozen

il fait un temps épatant čudovito vreme je
il n'est pas épatant, votre fromage vaš sir ni nič posebnega

espléndido sijajen, bleščeč; radodaren

esplendoroso sijoč, žareč; sijajen, bleščeč

étincelant, e [etɛ̃slɑ̃, t] adjectif iskreč se; žareč (oči); bleščeč, lesketajoč se; sijajen (govor)

soleil masculin étincelant bleščeče sonce

étourdissant, e [-disɑ̃, t] adjectif oglušujoč; izreden, sijajen, senzacionalen

vacarme masculin étourdissant oglušujoč hrup
succès masculin étourdissant sijajen uspeh

ēvidēns -entis, adv. ēvidenter (adj. pt. pr. glag. ēvidērī),

1. „sevajoč iz(za) česa“, viden: Cels., Plin., mensura quaequam evidens Ci.

2. pren.
a) razviden, očiten, jasen: Auct. b. Alx., Suet., si quid est evidens Ci., quid enim est hoc evidentius? Ci., evidens est, de quo inter omnes conveniat Ci., evidentes narrationes Ci., evidens numen, evidentior causa victoriae L., rem evidentem pro dubia quaerere L., evidens expositio, probatio Q.; cum evidens sit z ACI: Cels.; s sup.: compertu evidentia Ap.; adv.: Cels., Val. Max., Dig., Amm., evidenter paenitere L., clare atque evidenter ostendere Q., evidentissime apparere Suet.
b) sijajen, odličen: auctores Graeciae evidentissimi Plin., ut videantur quam evidentissima Q., ab evidentissimis duobus Suet.

excellent, e [ɛksɛlɑ̃, t] adjectif izvrsten, odličen, sijajen; nad vse okusen; familier prima; masculin izvrstna kakovost

excellente idée! izvrstna misel!
un excellent pianiste, professeur izvrsten pianist, profesor (učitelj)
être excellent dans une science biti odličen v neki znanosti
c'est excellent pour la santé to je izvrstno za zdravje

extraordinaire [-ɔrdinɛr] adjectif izreden, nenavaden; nepredviden; neverjeten; presenetljiv; čuden, familier fantastičen, sijajen

par extraordinaire izjemoma
ce film n'est pas extraordinaire ta film ni nič posebnega
assemblée féminin extraordinaire izredna skupščina
dépenses féminin pluriel extraordinaires izredni, nepredvideni izdatki
envoyé masculin extraordinaire posebni odposlanec (dopisnik)
frais masculin pluriel extraordinaires stranski stroški
succès masculin extraordinaire izreden uspeh
tribunal masculin extraordinaire posebno, izredno sodišče
prendre des mesures extraordinaires privzeti izredne ukrepe

fascinoso agg. sijajen, fascinanten

fastueux, euse [fastɥo, z] adjectif sijajen, razkošen, bleščeč; ki ljubi sijaj