Franja

System, das, (-s, -e) sistem; Astronomie sestav, sistem; Chemie periodisches System periodni sistem (elementov)

systēma -atis, n (tuj. σύστημα) iz več delov sestoječa celota, sestav, sistém (v glasbi): M., Fulg.

système [sistɛm] masculin sistem; sestav, celotnost, sostav; red, sestava, notranji ustroj; načrtnost, notranji red, sistematika; ureditev, razvrstitev (po kakih načelih); géologie formacija; skupnost delov s podobno funkcijo; familier spretno sredstvo; marine vilice za vesla (pri čolnu)

système d'axes, de coordonnées (mathématiques) koordinatni sistem
système comptable, de clearing knjigovodski, obračunski sistem
système D (familier), système débrouille iznajdljivost
système décimal, métrique decimalni, metrski sistem
système économique, monétaire, politique, social gospodarski, denarni, politični, družbeni sistem
système électoral volilni sistem
système de l'enfant unique, de deux enfants sistem enega otroka, dveh otrok
système d'enseignement učni sistem
système montagneux gorski sistem
système de paiements par acomptes sistem plačevanja na obroke
système nerveux živčni sistem
système philosophique de Descartes Descartesov filozofski sistem
système progressif souple (optique) zeleni val
système de roulement pouk v izmenah, v turnusih
système solaire sončni sistem
(péjoratif) à bas le système! dol z režimom!
courir, porter, taper sur le système (figuré) iti na živce
contredire par système že od začetka, zaradi predsodkov pristransko ugovarjati

texture [téksčə] samostalnik
tkanina; tkanje
biologija tkivo, struktura tkiva, tekstura; sestav, zgrajenost, struktura, zgradba; žilnatost (lesa)

the texture of a play zgradba drame

zglȍb zglòba m, mn. zglòbovi
1. anat. sklep, členek: bolovi u -u
2. bot. kolence: zglob na stablu biljke
3. prelom: rat je načinio zglob u njegovu životu
4. člen, član: on je postao novi zglob našega pesništva
5. sklop: zglob dramatske radnje
6. spoj, sestav: naša zemlja predstavlja zglob balkanskih i vanbalkanskih sistema i zbog toga i zglob kojim se vezuju zapadna i istočna polovina Poluostrva
7. dial. zakonski par

zusammenbau, der, Technik sestavljanje, montaža; sestav

система f sestav, sistem

склад -у ч., skladíšče -a s., magazín -a m., sestàv -áva m., sestáva -e ž., zasédba -e ž., zgrádba -e ž., zlòg zlóga m.

состав m sestav; sestavina; kompozicija;
преподавательский с. učiteljski zbor;
личный с. osebje;
офицерский с. oficirji;
словарный с. besedje;
железнодорожный c., подвижной с. železniški vozni park;
мирный с. mirovno stanje vojske;
комиссия в составе трёх членов komisija, sestavljena iz treh članov;
в полном составе polnoštevilno;
не нашёл состава преступления ni našel nobenih znamenj protizakonitosti

Aktivbestand aktiva; beim Heer: aktivni sestav

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.

bȅnd m (angl. band) band, manjši instrumentalni sestav za izvajanje plesne glasbe

conformación ženski spol oblikovanje, oblika; ustroj, telesni sestav

vicio de conformación telesna hiba

contexture [kəntéksčə] samostalnik
tkivo, tkanina; zgradba, sestav slog

cooptation [koɔptasjɔ̃] féminin kooptacija, privzemanje novih članov v sestav izvoljenega organa

Duodezimalsystem, das, Mathematik dvanajstiški sestav/sistem

Einheitensystem, das, merski sestav (internationales mednarodni)

Ersatzreserve, die, Heerwesen, Militär rezervisti, rezervni sestav, druga rezerva

ethnicity [eɵnísiti] samostalnik
sestav po narodnosti

fabrica -ae, f (faber)

I.

1. (sc. ars) umetnost, rokodelstvo, ki ga opravlja kak faber, poseb. gradbeništvo, stavbarstvo: fabrica aeraria, ferrea Pl., pictura et fabrica ceteraeque artes Ci., ars fabrica Paul. (Dig.) tesarstvo.

2. pren. (kakor τέχνη) umetni obrat, kovarstvo: Amm., fabricam apparare Pl., fingere aliquam fabricam Ter.

— II. izvrševanje kake umetnosti, ukvarjanje z njo

1. splošno: fabrica aerariae artis Iust.; poseb. praktično izvrševanje stavbarstva, praksa (naspr. teoretično stavbarstvo, teorija): Vitr. (1, 1).

2. meton. način obdelovanja = umetno obdelovanje, umetelnost, spretnost: fabrica aeris et ferri Ci., materia quid iuvaret, nisi consectionis eius fabricam haberemus Ci. ko bi je ne znali obdelovati, fanum sollerti fabricā structum Ap.

3. pren.
a) umetna tvorba, umetni sestav (ustroj): Lact., fabrica membrorum Ci.
b) stvar = človek: Prud.

— III. delavnica: P. Veg., exadversum est fabrica Ter., qui (Volcanus) Lemni fabricae fertur praefuisse Ci.