-
зігрі́ти -рі́ю док., segréti -grêjem dov.
-
нагрі́ти -рі́ю док., segréti -grêjem dov., ogréti ogrêjem dov.
-
назревать, назреть ogre(va)ti, segre(va)ti;
н. кого nabrisati koga;
н. себе руки imeti dobiček, napolniti si žepe (nepošteno)
-
отапливать, отопить (za)kuriti (sobo), segre(va)ti
-
пригревать, пригреть segre(va)ti, ogre(va)ti; da(ja)ti zavetje
-
прогрі́ти -рі́ю док., segréti -grêjem dov.
-
розігрі́ти -рі́ю док., segréti -grêjem dov.
-
согревать, согреть ogre(va)ti, segre(va)ti
согревающий компресс (med.) topli obkladek
-
угревать, угреть (lj.) segre(va)ti, ogre(va)ti
-
утеплять, утеплить ogre(va)ti, segre(va)ti
-
chauffer [šofe] verbe transitif greti, segrevati; kuriti; podžigati; figuré marljivo pripravljati za izpit (un candidat kandidata); populaire ukrasti; familier pestiti, pritiskati na; verbe intransitif segreti se; figuré razvneti se
se chauffer greti se
le bain chauffe (figuré) pripravlja se nevihta
ça va chauffer (figuré) vroče bo
faire chauffer de l'eau, des aliments segreti vodo, pogreti jedi
faites chauffer la colle! pripravite vroč klej! (če se razbije posoda)
je vais te montrer de quel bois je me chauffe ti bom že pokazal, česa sem zmožen!
(populaire) il s'est laissé chauffer sa montre ukradli so mu uro
-
désaciérer [-zasjere] verbe transitif, technique razjekliti, segreti kovine na visoko temperaturo in jih počasi ohladiti, da postanejo mehke in raztezne
-
erwarmen ogreti/segreti se
-
gripper [gripe] verbe transitif, vieilli zgrabiti; populaire ukrasti, zmakniti; verbe intransitif zaradi trenja in slabega mazanja vneti in sprijeti se (kovine); segreti se
se gripper gubati se
-
heißlaufen* segreti se, pregreti se, pregrevati se
-
Heizwind, der, Technik segreti zrak
-
in-calēscō -ere -caluī (incoh. h calēre)
I. intrans.
1. segreti se, vroč postati, zažareti = razžariti se: Col., Sen. ph., sole incalescente L., frigore pigra serpens incaluit O., lacrimis incaluisse togam Prop. (prim. „vroče“ solze).
2. metaf. (duševno) razgreti se, (raz)vneti se: Lucan., acres animi incaluere O., vino (mero) i. L., Cu., T., nocte ac laetitiā i. T. —
II. trans. razgre(va)ti: incalescente vino Amm. ko jih je že vino razgrevalo; poseb. o ljubezni: vidit et incaluit O.; occ. (v navdušenju) vzplamteti, navdušiti se: (vates) incaluit deo O., Cicero raro incalescit T.
-
in-tepēscō -ere -tepuī (incoh. k intepeō)
1. mlačen posta(ja)ti, ogre(va)ti se, segre(va)ti se: strata membris intepuere tuis O., (solis) radiis intepuere comae (arborum) O., cibus i. Sen. ph., intepescente frigore Col.
2. metaf. slabeti, manjšati se, giniti, pojemati: paulatim intepescente saevitiā Petr., vitium, quod in aliis non umquam intepescit Amm., ne ardor intepesceret Amm.
-
kurzzeiterhitzen kratkotrajno segreti
-
overheat [ouvəhí:t]
1. prehodni glagol
preveč segreti
2. neprehodni glagol
pregreti se