Franja

Zadetki iskanja

  • Sèmsuz neskl. prid. (t. sen syz) sebičen, odljuden, sam zase
  • sordid [sɔ́:did] pridevnik (sordidly prislov)
    umazan, nečist, nesnažen; skopuški, sebičen
    figurativno podel, nizkoten; beden

    sordid blue umazano moder
    sordid gains nepošteni dobički
    sordid poverty strašna, obupna revščina
  • егоїсти́чний прикм., sebíčen prid., egoístičen prid.
  • кори́сливий прикм., koristoljúben prid., sebíčen prid.
  • корыстный koristoljuben, lakomen, sebičen, samopriden;
    с корыстной целью zaradi dobička
  • небескорыстный sebičen
  • своекорыстный koristoljuben, sebičen
  • себялюбивый sebičen
  • шкурнический sebičen, za svojo kožo se boječ
  • шкурный sebičen, samopriden
  • эгоистический, эгоистичный sebičen
  • egòtičan -čna -o skrajno sebičen
  • amō -āre -āvi -ātum

    1. ljubiti (iz nagnjenja, strastno, naspr. odisse; diligere ljubiti iz spoštovanja, občudovanja, naspr. neglegere, spernare), rad imeti koga; o osebah: odi et amo Cat., ceteris odio est, ab his amatur Ci., Nicen uxorem vir amabat Ci., avus tuus amavit unice patriam (personificirano) Ci.; amare se ali se ipsum samega sebe ljubiti, biti vase zaljubljen, sebično misliti, biti sebičen: licet ipsi nos amemus Ci., nisi nosmet ipsos valde amabimus Ci., se ipsum amans Ci. sebičnež; amare inter se Pl., Ter., Ci. ep. med seboj se ljubiti.

    2. s stvarnim obj. ljubiti = rad videti, ceniti, čislati, komu prijati, ugajati, všeč biti kaj, vnet, navdušen biti za kaj; rad kaj storiti, običajno kaj delati (v sl. tudi z nedovršnikom [ponavljalnikom] glagola, ki je v lat. odvisen od amare): litteras N., amat otia V., odit populus luxuriam, non amat profusas epulas Ci., ea, quae secundae res amant S. kar sreča rada vidi, kar sreči sledi, hoc amat H. za to je vnet (navdušen), quin teque et tua amares H., amat ianua limen H. so rada zaprta, non omnes eadem mirantur amantque H., hoc Arruntius amare coepit Sen. ph. ta izraz se je Arunciju priljubil, Nilus amet alveum suum Plin. iun. ostani v svoji strugi, lens amat solum tenue Plin. leči prija, amoenos colores amant oculi Aug.; z inf. ali ACI: hic ames dici pater H. daj se tu rad imenovati očeta, amat scripsisse ducentos versus H. posebno rad napiše, tecum vivere amem, tecum obeam libens H. bi rada (z veseljem) živela, umrla, amat claustra rumpere H., amant iacēre H. radi (= pogosto) ležijo = poležavajo, quae ira fieri amat S. kar jeza rada vidi, da se zgodi = kar jeza rada stori, quo pinus ingens albaque populus umbram hospitalem consociare amant H., aurum... perrumpere amat saxa H.; v pozni lat. brezos.: ut apud deum fieri amat Aus.

    3. strastno, pohotno ljubiti, ljubimkati, zaljubljen biti: aliquem Kom., V. idr., aliquam misere Ter., aliquam amare coepisse perdite Ter. na smrt se zaljubiti v kako (deklico), ut ameris, amabilis esto O., si vis amari, ama Sen. ph., ut ameris, ama Mart., quod amo, amas, amat Pl. moja, tvoja, njegova ljubica; poseb. abs. ljubico (ljubice) imeti, dekle (dekleta) imeti, ljubezensko razmerje imeti, evfem. = slast(i) ljubezni uživati: meum gnatum rumor est amare Ter., amare a lenone Pl. ljubiti deklico, priskrbljeno od zvodnika, si puerilius his ratio esse evincet amare H., ibi primum insuevit exercitus... amare, potare S., qui ama(n)t Pl., Ter., V. zaljubljenec (zaljubljenci), ljubimec (ljubimci).

    4. rekla pogovornega jezika:
    a) si me amas, si quidquam me amas (kot vrivek v podporo kaki prošnji) če me (le količkaj) ljubiš, meni na ljubo: cave, si me amas Ter., adduc, si me amas, Marium Ci. ep., si quidquam me amas, hunc locum muni Ci. ep., si me amas, inquit, paullum hic ades H.
    b) ita (sic) me dii (bene) ament ali amabunt Pl., Ter. tako naj mi bogovi pomagajo, Diespiter me sic amabit Pl. tako mi pomagaj Diespiter; elipt.: ita me Iuppiter (sc. amet ali amabit) Pl.; kot pozdrav: dii te ament Pl. bogovi naj ti pomagajo (naj te živijo).
    c) amare aliquem de (in) aliquo, de (in) aliqua re ali s kavzalnim stavkom = dolžan (hvaležen, zahvalo dolžan) biti komu za koga, za kaj, zato, ker: ecquid nos amas de fidicina ictac? Ter., de raudusculo... multum te amo Ci. ep., in Atilii negotio te amari Ci. ep., te multum amamus, quod ea abs te diligenter... curata sunt Ci. ep.; tudi s samim acc. personae in abs.: bene facis; merito te amo Ter., ergo amo te Pl.; podobno: se amare in aliqua re sam s seboj zadovoljen biti zaradi česa: Tu ergo haec quomodo fers? Belle mehercule et in me valde amo Ci. ep.; tudi brez določila v abl.: credo... hunc me non amare (da ni zadovoljen z menoj), at ego me amavi (sem s seboj tembolj zadovoljen), quod mihi iam pridem usu non venit Ci. ep.; od tod (kot vrivek pri prošnjah, pozivih, vprašanjih) amabo ali amabo te (nikdar amabo vos) hvaležen (ti) bom = bodi tako dober ali prosim lepo: da mihi operam, amabo Pl., id, amabo, adiuta me Ter., fac, amabo Ter., amabo, quid ait? Ter., amabo te, advola Ci. ep., amabo, mea dulcis Ipsithilla,... iube ad te veniam Cat.; s finalnim stavkom: amabo te, ut illuc transeas Ter., amare ait te multum, ut... deferas Pl., amabo te,... ne... assignes Ci. ep. — Od tod

    A. pt. pr.

    I. kot adj.

    1. act. amāns -antis, adv. amanter
    a) ljubeč, ljubezniv, ljubezni poln, prijazen, dober komu, dobrohoten, naklonjen: frater carissimus atque amantissimus Ci., amantissima uxor T., amanter exspectare adventum alicuius Ci. ep., gravius de nobis querentur et amantius Ci., melius et amantius ille (fecit), qui gladium offerebat T., quocum... amantissime vixerat Ci.; večinoma z objektnim gen.: boni cives amantes patriae Ci. domoljubi, cruoris amans O., tui amantior quam temporis Ci. ep., fuit similitudinis quam pulchritudinis amantior Q. je bolj gledal na..., Metellus vir patriae amantissimus Ci. vnet domoljub, amantissimus rei publ. Ci., amantissimus quidam filii Val. Max. nadvse ljubeč (blag) oče, amantissima nostri natura Sen. ph. nam tako dobrotljiva (mati) narava.
    b) met. (o stvareh, s katerimi se kaže ljubezen) ljubezniv, ljub, mil, prijazen: amantia verba O., amantissimis verbis utens Ci. ep., nomen amantius... maternum Ci.

    2. superl. v pass. pomenu
    a) o osebah srčno ljubljen (prijatelj): Aug., Hier., vale mi amantissime Fr.
    b) o stvareh preljub(ek): amantissimae vineae Vulg.; neutr. pl. subst.: amantissima eorum Vulg. to, kar jim je najljubše, amantissima uteri Vulg.

    — II. Kot subst. masc., fem. ljubeči, ljubeča, ljubitelj, ljubiteljica, zaljubljenec, zaljubljenka: aliud est amatorem esse, aliud amantem Ci., militat omnis amans O., neglectus amans Q., quis fallere possit amantem? V., incautus amans V., Iuppiter alto periuria ridet amantum O., pallor amantium violā tinctus H.

    — B. subst. pt. pf. amāta -ae, f ljubljenka, ljubica: amatam apud aemulum cernens L., quae (Callisto) fuerat summo nuper amata Iovi O.; amātus -ī, m ljubljenec, ljubimec: Arionem Briander amicum habuit amatumque Gell., amatus Veneris Amm.

    — C. adj. (gerundiv.) amandus 3 ljubezniv, ljubek: vox H. blagozvočen glas.

    Opomba: Arh. fut. II. amāssō -is -int: Pl.
  • argent [aržɑ̃] masculin srebro; denar; srebrna barva

    d'argent srebrn (tudi figuré)
    pièce féminin d'argent srebrnik
    argent en caisse blagajniška gotovina
    argent blanc srebrn denar
    vif argent živo srebro
    argent (au) comptant gotovina
    argent immobilisé dobro naložen denar
    argent monnayé, sonnant kovani denar
    argent de poche žepnina
    argent vierge čisto srebro
    marché masculin d'argent denarni trg
    rareté féminin d'argent pomanjkanje denarja
    somme féminin d'argent denarna vsota
    homme masculin d'argent sebičen človek
    je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
    il en a pour son argent lahko je zadovoljen s tem, prišel je na svoj račun
    l'argent n'a pas d'odeur vseeno je, odkod prihaja denar
    déposer son argent en banque deponirati, vložiti svoj denar v banki
    il en fut pour son argent bil je ob svoj denar
    je suis à court d'argent sem v denarni stiski
    l'argent est rare za denar je trda
    l'argent lui fond dans la main denar se mu (kar) stopi v roki, mu gre hitro iz rok
    il fait argent de tout on vse spravi v denar
    gagner de l'argent (za)služiti denar
    jeter l'argent par les fenêtres denar metati skoz okno
    manger de l'argent izgubiti denar (pri kaki stvari)
    manquer d'argent biti v stiski za denar
    payer en argent comptant plačati (takoj) v gotovini
    payer en argent frais plačati v bankovcih (ne v obveznicah)
    placer de l'argent à long terme naložiti denar dolgoročno
    prélever de l'argent dvigniti denar
    prendre quelque chose pour argent comptant naivno, slepo kaj verjeti
    prêter de l'argent posoditi denar, dati posojilo
    toucher de l'argent dobiti, prejeti denar
    vous ne verrez pas la couleur de son argent on vam ne bo plačal
    nous en voulons pour notre argent hočemo priti na svoj račun
    le temps c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato
  • homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

    homme d'action človek dejanj
    homme d'affaires posloven človek
    homme d'argent sebičen, lakomen človek
    homme d'un certain âge starejši človek
    homme de bien poštenjak
    homme des bois (figuré) orangutan
    bon homme dobričina
    homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
    homme de confiance zaupnik
    homme de corps tlačan
    homme de couleur nebelec
    homme d'équipe progovni delavec
    homme d'esprit duhovit človek
    homme d'Etat državnik, politik
    un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
    homme fait zrel mož
    l'homme qu'il faut pravi človek
    homme à femmes ženskar
    homme de finance finančnik
    homme de guerre vojščak, vojak
    homme d'honneur poštenjak
    homme du jour junak dneva
    homme de lettres književnik
    homme lige fevdnik
    homme de loi pravnik
    homme de marque odličnik
    homme de mer mornar
    homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
    homme de monde svetovnjak
    homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
    homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
    homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
    homme du peuple človek iz ljudstva
    homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
    homme politique politik, državnik
    homme au pouvoir oblastnik
    homme public človek javnega življenja
    homme de qualité odličen, imeniten človek
    homme de rien pritepenec
    homme de robe sodnik; uradnik
    homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
    homme de tête odločen človek
    bout masculin d'homme pritlikavček
    comme un seul homme kot en mož, soglasno
    le fils de l'homme (religion) Kristus
    folle des hommes nora na moške
    galant homme galanten človek, kavalir
    jeune homme mladenič, mlad mož
    bonne pâte d'homme dobrodušen človek
    premier homme pračlovek
    race féminin d'hommes človeško pleme
    vêtement masculin d'homme moška obleka
    dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
    être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
    il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
    je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
    je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
    étre tout à fait un homme biti cel mož
    trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
    les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
    vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
    c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
    homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
    parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
    l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne
  • Mūnātius 3 Munácij(ev), ime rim. plebejskega rodu s priimkom Plancus Plank. Poseb. znani so:

    1. L. Munatius Plancus Lucij Munacij Plank, Cezarjev privrženec in legat, z Lepidom konzul l. 42, Antonijev pristaš, a je pred bitko pri Akciju prestopil k Oktavijanu, za katerega je l. 27 svetoval naziv Augustus; neznačajen, nepošten in sebičen človek, ki je znal plašč obračati po vetru. S Ciceronom sta si pridno dopisovala: Ci. ep., C., Vell.

    2. T. Munatius Plancus Bursa Tit Munacij Plank Burza, brat prejšnjega, tr. pl. l. 52, Milonov nasprotnik, Pompejev privrženec; dal se je na milost in nemilost Cezarju, ki mu je vrnil prejšnji stan. V vojni za Mutino je služil pod Antonijem: Ci.

    3. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank, brat prejšnjega; l. 44 je služil Cezarju, pretor l. 43, pozneje se je prizadevno bojeval pod poveljstvom svojega starejšega brata Lucija na čelu konjenice, vendar se je moral zaradi bolezni vrniti v Rim: Ci. ep.

    4. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank (posinovljen L. Plautius Plancus Lucij Plavtij Plank) brat prejšnjih treh; prišel je na listo Antonijevih proskribirancev, umrl pa je na begu: Val. Max.

    5. T. Munatius Tit Munacij, ki sta ga odlikovali prudentia in fides: Ci. ep.

    6. neki Munatius Gallus Munacij Gal; omenja ga: Mart.

    7. Munatia Plancīna Munacija Plancina, soproga Gneja Pizona; vedela je za (namišljeno) zastrupitev Germanika in je v strahu pred obtožbo naredila samomor: T.
  • orfèvre [ɔrfɛvr] masculin zlatar

    orfèvre bijoutier, orfèvre-joaillier juvelir
    être orfèvre en la matière biti strokovnjak za kaj, spoznati se v čem
    vous êtes orfèvre, Monsieur Josse! (se reče tistemu, ki da sebičen nasvet)
  • πλεον-έκτης, ου, ὁ (πλέον, ἔχω) [sup. πλεονεκτίστατος] 1. dobičkaželjen, sebičen λόγος, pohlepen, lakomen, prevzeten, oblasten, (pre)drzen. 2. ki prekani (opehari, izkoristi) sovražnike τῶν πολεμίων. – adv. πλεονεκτικῶς lakomno, pohlepno, sebično.
  • φίλ-αυτος 2 sebičen, samopriden, samoljuben NT.