Franja

Zadetki iskanja

  • присаживаться, присесть sedati, sesti (za malo časa); prisedati;
    присядь(те)! sedi(te) malo!
  • рассаживаться, рассесться razposedati se, razposesti se; (vulg.) sedati, sesti (neprisiljeno)
  • садиться, сесть sedati, sesti, usesti se; pristaj ati (letalo); krčiti se (sukno); posedati se (poslopje);
    сесть на мель nasesti; (pren.) ostati brez ficka;
    садиться за pаботу lotevati se dela;
    с. в поезд stopati v vlak;
    солнце садится sonce zahaja;
    пыль садится на ллатье prah seda na obleko;
    садиться на корточки počepati;
    садитесь, пожалуйста! prosim, sedite!;
    сесть в тюрьму v ječo priti;
    сесть на голову кому spraviti se nad koga;
    ни стать ни сесть не умеет ne zna se obnašati
  • сі́сти ся́ду док., sésti sédem dov.
  • усаживаться, усесться sedati, sesti
  • appollaiarsi v. rifl. (pres. mi appollaio)

    1. sesti na vejo, na gredo (ptice)

    2. pren. počepniti (ljudje)
  • attabler, s' [atable] sesti za mizo

    être attablé sedeti za mizo
  • circumsīdō -ere sovražno sesti okoli; occ. obkoliti, začeti oblegati: oppidum S., urbem, Plistiam, socios Romanorum L., regem urbemque T.
  • impaniare

    A) v. tr. (pres. impanio)

    1. lovstvo namazati s ptičjim lepilom

    2. pren. ujeti na limanice, s prilizovanjem prevarati, prevarati

    B) ➞ impaniarsi v. rifl. (pres. mi impanio) pren. (invischiarsi) iti, sesti na limanice
  • īn-sīdō -ere -sēdī -sessum

    I. intr.

    1. sesti (sedati) na kaj, obsedeti na čem, sesti (usesti se) na kaj: (eques) in dorso equi insidit Cu.; z dat.: apes floribus insidunt V., littera i sibi insidit Q., dve črki i se lahko zlijeta, illis et volucres metuunt insidere ramis Lucan., iugum cervicibus insidat Col.; pesn.: credit digitos insidere membris O. da se dajo vtisniti v meso.

    2. occ.
    a) naseliti (naseljevati) se: Lydia gens … iugis insedit Etruscis V.; pesn.: Apuliae insedit vapor H. je legel na … , inscia Dido, insidat quantus miserae deus V. poseduje nesrečnico, biva v njej.
    b) (kot voj. t. t.) oblegati, zasesti (zasedati), položaj zavze(ma)ti kje: silvis insedit iniquis V.; silvestribus locis L.

    3. metaf. vgnezditi se, ukoreniniti se, zakoreniniti se, vtisniti se, česa prijeti se: cum semen in locis insedit Ci.; pren.: ea macula penitus iam insedit in nomine Ci. se je zajedla, cum hic concitatio animi tamquam in venis medullisque insederit Ci., memoriae verba insidant Q., in memoriā i. Ci., insedit in animo oratio Ci., tibi insedisset suspicio Ci., utriusque clamor auribus insederat Plin. iun. obema je še šumel po ušesih. —

    II. trans. obsesti (obsedati), zasesti (zasedati) kaj; naseliti (nastaniti) se kje, položaj (prostor, mesto) zavze(ma)ti kje: viam, itinera, tumulos L., arcem milite T., locum Stat., insessum avibus Capitolium T., saltus insessus ab hoste L., cineres patriae i. V.

    Opomba: V rokopisih najdemo tudi oblike iz pf. īnsīdī: Naev. fr., T., Sil.
  • kvȍknuti -nēm ekspr. počepniti, na pol sesti, na pol poklekniti: on pred babu kvoknu na koljena
  • nehmen (nahm, genommen) vzeti, jemati, (übernehmen) prevzeti; bei den Ohren, bei der Hand: prijeti za; ein Hindernis: preskočiti, figurativ premagati; eine Kurve: speljati; die Zeit: meriti (čas); jemandem die Angst/Sorge: rešiti (koga) (bojazni/skrbi); Geld, Patienten, Klienten: sprejemati; Menschen: znati ravnati z; eine Festung, Frau: osvojiti; einen Weg, eine Richtung: ubrati (pot, smer); einen Zug/Bus: iti na, sesti na; Abschied nehmen posloviti se (von od) ; den/seinen Abschied nehmen odstopiti, odpovedati službo; Abstand nehmen von distancirati se od; sich in acht nehmen paziti se, varovati se; Anlauf nehmen zagnati se; Anteil nehmen an zanimati se za; Anstoß/Ärgernis nehmen an zgražati se nad; (seinen) Anfang nehmen začeti/začenjati se; (sein) Ende nehmen končati se; kein Ende nehmen biti brez konca in kraja; ein schlimmes Ende nehmen slabo se končati; ernst nehmen vzeti zares; seinen Lauf/Gang nehmen iti svojo pot; Platz nehmen vsesti se; Rache nehmen maščevati se; Reißaus nehmen pobegniti; Rücksicht nehmen ozirati se na, biti obziren; den Schleier nehmen iti v samostan; Unterricht nehmen učiti se; das Wort nehmen spregovoriti, jemandem: vzeti besedo; sich Zeit nehmen ne (po)hiteti; Zuflucht nehmen zateči se (zu k)
    als: nehmen als jemati/razumeti kot
    an: an sich nehmen vzeti; an die Kandare nehmen ostro prijeti
    auf: auf sich nehmen vzeti nase; auf seine Kappe nehmen vzeti nase; auf den Arm nehmen figurativ norčevati se iz
    aus: aus dem Mund nehmen vzeti iz ust, ein Wort: vzeti z jezika
    bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo; eine Gelegenheit: beim Schopfe nehmen zagrabiti (priložnost)
    in: in Angriff nehmen lotiti se (česa); in Augenschein nehmen ogledati si; in Aussicht nehmen načrtovati; in Dienst nehmen vzeti v službo; Einsicht nehmen in dobiti vpogled v; in Empfang nehmen prevzeti; in Haft nehmen prijeti, aretirati; in die Mitte nehmen vzeti v (svojo) sredo; in Schutz nehmen vzeti v/pod zaščito/pod varstvo
    unter: die Beine unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge, oddrveti; unter seine Fittiche nehmen vzeti v varstvo; unter die Lupe nehmen vzeti pod drobnogled
    zu: zu sich nehmen použiti, pojesti; zum Mann/zur Frau nehmen vzeti za moža/ženo; zum [Anlaß] Anlass nehmen imeti za povod; sich etwas zum Herzen nehmen vzeti si k srcu; sich jemanden/etwas zum Vorbild nehmen imeti/vzeti si (koga, kaj) za zgled
  • okobáliti -im opkoračke sjesti, sesti na: okobaliti konja; otrok je okobalil na klop
  • pòsjedati -ām (ijek.), pòsedati -ām (ek.)
    1. posedati, posesti: svi posjedaše pred glavare; gosti su posjedali oko stola
    2. posedati, sedati na, sesti na: u Bačkoj momčad posjedaju na konje; Halil posjeda svoga konja
  • ride*2 [ráid]

    1. neprehodni glagol
    jahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad)
    ležati, mirovati, počivati (on na)
    obračati se (on na)
    tehtati v jahalni obleki
    ameriško, sleng pustiti (stvari) teči

    he rides well on dobro jaha, je dober jezdec
    to ride on s.o.'s knees jahati komu na kolenih
    he rides just under 11 stone v jahalni obleki (na konju) tehta malo manj kot 70 kg
    do you mind riding with your back to the engine? vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?
    to ride at an anchor biti zasidran
    to ride for a fall vratolomno jezditi (jahati), figurativno nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)
    to ride to hounds goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), loviti
    some boys ride to school nekaj dečkov se vozi (s kolesom) v šolo
    turf rides soft rušnat (travnat) teren nudi prijetno jahanje
    distress was riding among the people revščina je vladala med ljudmi
    let it ride! ameriško, sleng pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!
    to ride and tie izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figurativno menjavati se pri delu

    2. prehodni glagol
    jahati (a horse konja)
    jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti
    ameriško prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)

    to ride an unbroken horse jahati neukročenega konja
    to ride a bicycle voziti kolo, peljati se na kolesu
    to ride a child on one's knees ujcati otroka na kolenih
    father rides his child on his back otrok jaha na očetovem hrbtu
    to ride one's horse at an obstacle pognati konja čez zapreko
    to ride the high horse figurativno oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovati
    to ride a hobby figurativno (za)jahati svojega konjička
    to ride a joke to death ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)
    the nomads rode the desert nomadi so prejezdili puščavo
    they rode him on their shoulders nesli so ga na ramenih
    to ride a race udeležiti se konjske dirke
    to ride shank's mare sleng pešačiti
    to ride the waves jahati ali plavati na valovih
  • risedere, risedersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ risiēdo) ponovno sesti
  • saddle [sædl]

    1. samostalnik
    sedlo (tudi figurativno)
    gorsko sedlo; nosilni drog za dve vedri; nosilec žice na vrhu električnega stebra; pohrbtina (meso živine ali divjačine)

    in the saddle trdno v sedlu, figurativno na zanesljivem mestu, na oblasti
    saddle of mutton koštrunova pohrbtina
    to be in the saddle biti na konju, zapovedovati
    to take (to get into) the saddle zajahati konja
    to put the saddle on the right (wrong) horse figurativno obdolžiti pravo (napačno) osebo
    to be thrown from the saddle biti vržen iz sedla

    2. prehodni glagol
    osedlati
    figurativno obremeniti (with z)
    natovoriti, naložiti, naprtiti (upon na)

    to be saddled with s.o. imeti koga na vratu
    to saddle s.o. with responsibility, to saddle responsibility upon s.o. naložiti komu odgovornost
    to saddle oneself with naprtiti si (kaj) (na vrat)
    to saddle a theft on an innocent person naprtiti tatvino nedolžni osebi
    neprehodni glagol
    povzpeti se, sesti v sedlo
  • stehenbleiben*, stehen bleiben* obstati; ne sesti; Uhr, Zug, Auto: ustaviti se; schmutziges Geschirr, Fehler usw.: ostati; in der Entwicklung: obtičati
  • super-sīdō -ere (super in sīdere) usesti se, sesti (sedati) vrh česa ali na(d) kaj; z dat.: corio, utribus Amm.
  • ùzjahati ùzjašēm
    1. zajahati, sesti na konja: uzjahati konja
    2. pomagati komu na konja: uzjahati koga na konja