Franja

goròsječa ž (ijek.), goròseča ž (ek.) sekanje drv, drvosek, drvosečina

*hache-légumes [ašlegüm] masculin, invariable priprava za sekanje zelenjave

*havage [avaž] masculin, minéralogie, mines rušenje, sekanje skal

Holzschlag, der, sečnja, sekanje lesa (za drva)

līgnātiō -ōnis, f (līgnārī)

1. sekanje drv, drvarjenje, drvarstvo, sečnja: Vitr., Veg., qui lignationis … causā in silvas discessissent C.

2. meton. sečišče, drv(ar)išče, drvosek: Col.

Meißeln, das, Technik sekanje s sekači

prȍsijek m (ijek.), prȍsēk m (ek.) dvorezno mizarsko sekalo za sekanje lukenj, gl. tudi prosjek

spaccatura f

1. sekanje drv

2. špranja, razpoka

3. pren. razdor; razkol

tajador moški spol tnala za sekanje

tajo moški spol zareza, rez; udarec; rana od udarca, brazgotina; tnala ali deska za sekanje ali rezanje; šiht, (dnevno) delo; domače pralnik; strma skala; trinožen stolček; ameriška španščina jama, votlina

dar tajos deliti udarce
tajuelu m stolček

tala ženski spol podiranje (dreves); obrezovanje, okleščenje dreves; sekanje drv; okleščki; bat, kij

tranchoir [trɑ̃šwar] masculin deska za sekanje mesa; lesen krožnik

údēnje s, ȕdēnje s
1. razkosavanje, sekanje na kose: udenje mesa, krmka
2. sušenje, prekajevanje: udenje mesa

drevje samostalnik
(drevesa) ▸ fák, fa

les [é] moški spol (-a, ni množine) das Holz (vrste barvilni Farbholz, brinov Wacholderholz, čelni Hirnholz, češnjev Kirschbaumholz, Kirschholz, četrtinski Kreuzholz, debel Starkholz, dogarski Daubenholz, dolg Langholz, droben Schwachholz, gradbeni Bauholz, Kantholz, grenki Quassiaholz, grmovni Strauchholz, iglavcev Nadelholz, jamski Grubenholz, kakovosten Qualitätsholz, kolarski Wagnerholz, koreninski Wurzelholz, kostanjev Kastanienholz, kratki Kurzholz, kriv Krummholz, ladijski Schiffbauholz, listavcev Laubholz, lipov Lindenholz, lisast Maserholz, lupljen Schälholz, masivni Vollholz, mehki Weichholz, mladi Grünholz, neobdelan Rohholz, obdelan Handelsholz, obdelovalni Nutzholz, okrogli Rundholz, odpadni Abfallholz, oljkov Olivenholz, opažni Plankenholz, plavljen Treibholz, Triftholz, plemenit Edelholz, Wertholz, plutasti Korkholz, polni Ganzholz, polovični Halbholz, pozni Spätholz, požarni Brandholz, prostorninski Schichtholz, resonančni Klangholz, Tonholz, agronomija in vrtnarstvo rodni Fruchtholz, Tragholz, kriv Knieholz, rožni Rosenholz, rumeni Gelbholz, slepi Kernholz, slojni Schichtholz, smolnat Kienholz, sodarski [Faßholz] Fassholz, tenzijski Zugholz, tlačen Druckholz, trd Hartholz, večplastni Lagenholz, vejnat Astholz, vezan Sperrholz, vlakninski Faserholz, žagan Schnittholz, železni Eisenholz, za cepljenje Spaltholz, za drogove Mastenholz, za furnir Furnierholz, za obdelavo Werkholz, za papir Papierholz, za rezbarjenje Schnitzholz, za sekanice Knüppelholz)
neobdelan les unbearbeitetes Holz
splavljeni les geflößtes Holz
sprhneli les der Mulm
top/merkantilen les wahnkantiges/baumkantiges Holz
rezan les die Schnittware, das Schnittholz
…lesa/v les/za les Holz-
(barva die Holzfärbung, brusilnica tehnika die Holzschleifanlage, cena der Holzpreis, dobavitelj der Holzlieferant, kos das Holzstück, plavljenje die Holztrift, die Holzflößung, poraba der Holzverbrauch, posek der Holzabhieb, predelava die Holzverarbeitung, sečnja/sekanje der Holzschlag, die Holzfällung, skladovnica der Holzstoß, der Holzstapel, splavarjenje die Holzflößerei, spravilo die Holzbringung, die Holzabfuhr, struktura die Holzstruktur, suha destilacija die Holzverkohlung, sušenje die Holztrocknung, tat der Holzdieb, tatvina der Holzdiebstahl, transport der Holztransport, trdnost die Holzfestigkeit, vlaka za spravilo der Holzabfuhrweg, vlažnost die Holzfeuchtigkeit, vrsta die Holzart, zaščita der Holzschutz; v les tehnika vžiganja die Holzbrandtechnik, vrezovanje navojev v les das Holzgewindeschneiden; za les zaščitno sredstvo das Holzschutzmittel, der Holzschutz, lepilo der Holzleim, lužilo die Holzbeize)
zbirališče lesa der Polter
zveriženje lesa das Verwerfen, die Verwerfung
podoben lesu holzartig
potrebe po lesu der Holzbedarf
čez les:
biti (malo) čez les figurativno eine Meise haben, einen Knall haben, nicht so recht klug sein
iz lesa:
izdelek iz lesa die Holzarbeit
figurativno iz istega lesa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt
z lesom:
bogat z lesom holzreich
gradnja z lesom der Holzbau
obložen z lesom holzverkleidet
opažen z lesom holzgetäfelt
trgovec z lesom der Holzhändler
trgovina z lesom der Holzhandel
| ➞ → gadov les, kačji les, pasji les

pirh samostalnik
(velikonočno jajce) ▸ hímes tojásSopomenke: velikonočno jajce
Povezane iztočnice: sekanje pirhov

secūris -is, acc. -im, redko (VARR. AP. NON., L., SEN. RH.) -em, abl. -ī redko (AP., TERT.) -e, f (secāre)

1.
a) enorezna sekira: securis anceps PL., O.
b) dvorezna sekira: securis bipennis VARR. AP. NON. (= subst. bipennis -is, f)
c) sekira kot drevača, drvača, drvaríca, sekáča, morda tudi bavta, balta, bradlja, bradva, bezjača, tesača, têsla, tesaríca, címraka, robílnica, tepáča: PLIN. idr., sonat icta securibus ilex V., fertur quo rara securis H., arida perdam ... frondas et caesa securibus urar O.
d) sekira za kamen (za izsekavanje kamenja v rudnikih): STAT.; kot mesarska sekira, mesaríca za pobijanje žrtev: fugit cum saucius aram taurus et incertam excussit cervice securim V., victima pontificum securim cervice tinget H., candidaque adducta collum percussa securi victima purpureo sanguine pulset humum O.
e) kot bojna sekira: Amazonia securis H., subiguntque in cote secures V., peltis et securibus armati CU.
f) kot rabeljska sekira, s katero so obglavljali zločince in kakršne so nosili liktorji v svojih butaricah: LUCR., FL., LACT. idr., securi ferire ali percutere CI. obglaviti, nudatos virgis caedunt securique feriunt L., securibus cervices subicere CI., saevumque securi aspice Torquatum (ki je dal obglaviti svojega lastnega sina) V., admota cervicibus meis securis SEN. RH.; dvoumno: te, cum securi, candicali praeficio provinciae PL.; preg.: securi Tenediā CI. EP. s tenedsko (tenedoško) strogostjo = z največjo strogostjo, brez usmiljenja (Ten(es) (Ten(n)es), kralj na otoku Tenedos, je namreč pri vsaki obtožbi postavil rablja za tožnikom, da je tega takoj kaznoval, če je obtožil nedolžnega človeka); tako tudi: securim Tenediam, quam minaris, abde aliquo FR. tenedsko (tenedoško) sekiro = strogi naklep.

2. metaf. del vinjaka (vinogradniškega noža), kosirja ali klestilnika, ki se uporablja za sekanje, rezilo, sekalo kot motika, rovnica, kopača, kramp, kopulja, kopuljica: COL.

3. meton.
a) udarec, rana = izguba, škoda: quam te securim putas iniecisse petitioni tuae CI., graviorem infligere securim rei publicae CI.
b) najvišja oblast, katere znamenja v Rimu so bile sekire v liktorskih butaricah, (rimska) (nad)oblast, (rimska) nadvlada, (rimska) prevlada, (rimsko) nadvladje: SEN. PH. idr., Germania colla Romanae praebens securi O., mercatorem cum imperio et securibus misimus CI., respicite ... Galliam, quae securibus subiecta perpetuā premitur servitute C., saevas secures accipiet V., Medus timet secures H., virtus nec sumit aut ponit secures (= magistratūs, honores) H., maiorum virtute vacui a securibus et tributis T.

sečnj|a [é] ženski spol (-e …) gozdarstvo der Hieb, der Einschlag, Holzeinschlag, die Schlägerung; (sekanje) die Fällung; (na golo Kahlhieb, Kahlschlag, prebiralna Plenterschlag, prva Anhieb, skupinska Femelschlag)
etat sečnje der Einschlagssatz, Hiebssatz
kraj sečnje der Schlägerungsort, Fällungsort, Hiebsort
dovoljenje za sečnjo die Fällungsbewilligunng (prošnja za izdajo dovoljenja za sečnjo der Fällungsantrag)
načrt za sečnjo der Fällungsplan

sword [sɔ:d]

1. samostalnik
meč; sablja
sleng bajonet; orožje
figurativno (vojaška) oblast, moč; uničenje z mečem; vojna, smrt

at the point of the sword na konici meča, figurativno z grožnjo vojne (smrti)
by fire and sword z ognjem in mečem
with drawn sword z golim mečem
sword and cloak (novel) viteški (roman)
the sword vojaška oblast; vojna, klanje
the sword of justice sodna oblast
the sword of the spirit religija božja beseda
broad sword meč s široko ostrino za sekanje
cavalry sword sablja
double-edged sword dvorezen meč
court sword meč, ki se nosi z dvorjansko obleko
to appeal to the sword zateči se k orožju
to cross swords, to measure swords prekrižati meče, spopasti se z meči, pomeriti se z meči
to draw the sword potegniti (izvleči) meč, začeti vojno
to be at sword's points biti si sovražen
to put to the sword obglaviti, usmrtiti (z mečem, s sabljo)
to sheathe the sword vtakniti meč v nožnico, nehati se vojskovati, nehati (končati) vojno
to throw one's sword into the scale figurativno podpreti svoje zahteve z mečem (orožjem), s silo

2. prehodni glagol
(redko) posabljati, pobiti

švicarski nož frazem
(večfunkcionalno orodje) ▸ svájcibicska
A se samo meni zdi, da mobitel postaja nekakšen švicarski nož 21. stoletja? ▸ Csak nekem tűnik úgy, hogy a mobiltelefon a 21. század afféle svájcibicskája?
Je pravzaprav nekakšen švicarski nož med lopatami, saj je zložljiva, ima nazobčane robove za sekanje, trpežna rezila, v ročaju pa ima skrito žagico. ▸ Egyfajta svájcibicska a lapátok közt, mivel összecsukható, a lapát éle fogazott és ellenálló, a nyelében pedig egy kis fűrész van eldugva.