Franja

Zadetki iskanja

  • napolníti (-im) | napolnjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. riempire; caricare:
    napolniti sode z vinom riempire le botti di vino
    napolniti orožje caricare l'arma

    2. assiepare, affollare, gremire:
    napolniti trg affollare la piazza

    3. dilagare; investire:
    prostor je napolnila močna svetloba una luce abbagliante si diffuse per il vano

    4. occupare:
    delo mu napolnjuje življenje il lavoro occupa completamente la sua vita
    afera je napolnila stolpce časopisov le colonne dei giornali erano pieni dei particolari dello scandalo
    dvorano so napolnili do zadnjega kotička la sala era gremita fin nell'angolo più remoto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. napolniti akumulator, baterijo, kondenzator caricare l'accumulatore, la batteria, il condensatore
    napolniti do roba rabboccare
    napolniti do vrha ricolmare
    knjiž. napolniti s hlapi vaporare
    naponiti (glavo) s podatki impinzare, imbottire la testa di dati

    B) napolníti se (-im se) | napolnjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. riempirsi, colmarsi; gremirsi
  • napólnjen filled (up); full; (natrpan) stuffed, crammed

    zelo, nabito napólnjen ready to burst, chock-full, crowded
    do vrha, do roba napólnjen brimful; (zaloga) well-stocked
  • odmik moški spol (-a …) die Abweichung (od načrta Planabweichung, od norme Normabweichung), (odklon) die Auslenkung; (razdalja) der Abstand (od roba Randabstand, minimalni Mindestabstand), die Entfernung; -freiheit (od tal Bodenfreiheit); gradbeništvo, arhitektura der Bauwich
    časovni odmik die zeitliche Distanz
  • pendrek samostalnik
    1. neformalno (policijska palica) ▸ gumibot
    policijski pendrek ▸ rendőri gumibot
    električni pendrek ▸ elektromos gumibot
    udarec s pendrekom ▸ gumibottal ütés
    policisti s pendreki ▸ gumibotos rendőrök
    pretepati s pendrekom ▸ gumibottal ütlegel
    udariti s pendrekom ▸ gumibottal megüt
    tepsti s pendrekom ▸ gumibottal ver
    oborožen s pendrekom ▸ gumibottal felfegyverzett
    uporabiti pendrek ▸ gumibotot használ
    Najstnik je med prerivanjem sodnemu policistu vzel pendrek in ga z njim udaril. ▸ A tinédzser dulakodás közben elvette a börtönőr gumibotját, és megütötte vele.

    2. neformalno (o policistih) ▸ hekus, karhatalom
    Ona je edina resna kandidatka za prvi pendrek Slovenije. ▸ Ő az egyetlen komoly jelölt a Szlovénia első hekusa címre.
    Političnim strankam je veliko do tega, da bi imele vsaj posreden vpliv na policijski pendrek in ostale reči, povezane z notranjim ministrstvom. ▸ A politikai pártok nagyon érdekeltek abban, hogy legalább részben hatással legyenek a rendőri karhatalomra, és az egyéb belügyminisztériummal kapcsolatos dolgokra.

    3. neformalno (orožje; kazen) ▸ büntetőpálca, približek prevedkakarhatalom
    Pravo sme le izjemoma postati pendrek. ▸ A jog csak kivételes esetekben válhat büntetőpálcává.
    Temeljni problem je v piratskih skupinah, kjer roba izvira in po katerih je nedavno padel pendrek zakona najtrše doslej. ▸ Az alapvető probléma a kalózcsoportokban van, ahonnan az áru ered, és ahova a karhatalom nemrég eddig a legsúlyosabban lesújtott.
  • pésem (-smi) f

    1. lit. poesia; lirica; knjiž. carme; versi; tuba:
    pisati, deklamirati pesmi scrivere, recitare poesie
    ciklus, zbirka pesmi ciclo, raccolta di poesie
    ljubezenska, ljudska pesem poesia amorosa, popolare
    Leopardijeve pesmi i canti di Leopardi
    etn. obredna pesem canto rituale
    lit. anakreontska pesem (poesia) anacreontica
    epska, lirska pesem poesia epica, lirica
    priložnostna pesem poesia d'occasione
    pesem v enajstercih, v svobodnem verzu poesia in endecasillabi, in versi liberi

    2. muz. canzone; canto:
    cerkvena, zborovska pesem canto sacro, canto corale
    črnska duhovna pesem spiritual
    dvoglasna, večglasna pesem canto a due, a più voci

    3. ekst. canto; coro:
    pesem slavca il canto dell'usignolo
    pesem dežja, morja, vetra il canto della pioggia, del mare, del vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj je to pesem (prijetno lahko delo) adesso è roba da niente
    to je pa druga pesem un altro paio di maniche
    zmeraj ista pesem sempre la solita solfa
    bibl. Visoka pesem Cantico dei cantici
  • poln1 [ou̯] (-a, -o) voll (kozarec ein volles Glas, lonec ein voller Topf)
    nabito poln gestopft voll, gesteckt voll, prall, prallvoll, zum Bersten voll
    poln do roba/vrha gestrichen voll, randvoll
    biti do vrha poln randvoll sein, da teče čez: überlaufen
    napol poln [halbvoll] halb voll
    na tričetrt poln [dreiviertel] drei viertel voll
    (polne postave) vollschlank, füllig
    poln tank eine Tankfüllung
    polna ura eine volle Stunde, eine geschlagene Stunde, bije: die volle Stunde
    polno ime der Vollname, voller Name (s polnim imenom mit vollem Namen)
    imeti polne roke die Hände voll haben, dela ipd.: alle Hände voll haben
    v polni meri in vollem Maße
    v polnem pomenu besede im Vollsinn des Wortes
    v polnem razcvetu in voller Blüte, in Hochblüte
    v polnem razmahu in vollem Gange, auf vollen Tour laufen
    s polno paro mit Volldampf, mit Hochdruck, delati: auf Hochtouren laufen/sein
    s polnnimi jadri mit vollen Segeln
    s polnimi pljuči vdihavati: in vollen Zügen
    figurativno imeti poln gobec das Maul vollnehmen
    mera je polna das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
    imeti polno glavo den Kopf voll haben
    obratovati s polno kapaciteto ausgelastet sein
    polno izoblikovan durchgebildet, voll ausgebildet
    voll- (zaposlen vollbeschäftigt, zavarovan vollversichert)
  • póln full; (napolnjen) filled, replete; (nabit, natrpan) crammed, filled to capacity, full up, chockfull; (obilen) abundant, abounding, plentiful; (popoln, cel) whole, entire, complete

    pólno prislov fully
    do roba pólna čaša brimful glass (ali bumper)
    pólna luna full moon
    pólna jadra swelling (ali billowing) sails pl
    pólna košara (škatla, žlica, čoln) a basketful (a boxful, a spoonful, a boatful)
    pólna vsota the entire sum
    póln ljudi full of people, crowded
    do vrha póln brim-full
    pólne tri ure three good hours
    póln voz a cartload
    s pólno paro (figurativno) at full blast
    s pólno hitrostjo (at) full speed
    v pólnem diru at full gallop
    v pólni vrednosti at full value
    s pólno pravico justly; with perfect justice
    póln predsodkov prejudiced, partial, biased, arhaično prepossessed
    póln veselja in high spirits, exuberant
    v pólnem pomenu besede in the full sense of the word
    pólno upravičen fully authorized (ali entitled)
    pólno zaposlen fully employed
    pólna zaposlitev full-time job, (za vse) full employment
    pólno zasedeno! (v hotelu) (we are) full up!, fully booked
    v knjigi je pólno napak the book is rife (ali abounds) with errors
    lokal je bil pólno nabit the place was crowded (crammed full)
    da bo mera pólna let us have full measure, pogovorno let's have no short measure
    da bi bila nesreča pólna to make things worse
    drevje je pólno the trees are laden with fruit
    sod je tri četrti póln the barrel is three quarters full
    na ulici je bilo pólno ljudi there was a big crowd in the street
    igrati pred polno hišo gledališče to play to a full (ali a capacity) house
    trajati dve pólni minuti (tri pólna leta) to last two full minutes (three whole years)
    do zadnjega kotička póln full (ali filled) to capacity
    delati s pólno paro to work to capacity
  • póln plein, rempli ; (zaseden) complet, bondé

    poln idej riche en idées
    polna luna pleine lune ženski spol
    polna mera mesure ženski spol pleine (ali comble)
    poln milosti plein de grâce
    poln moči plein de vigueur, vigoureux
    poln možnosti riche de possibilités
    poln nevarnosti dangereux, périlleux
    poln obraz visage plein (ali arrondi, replet), figure pleine (ali ronde)
    polna obremenitev pleine charge ženski spol
    poln do roba plein à ras bord
    polna skodela écuelle ženski spol, écuellée ženski spol
    polna zaposlitev plein emploi moški spol, occupation ženski spol totale
    polno zaseden vlak train moški spol complet (ali bondé)
    poln zavisti plein d'envie, envieux
    polna žlica cuillerée ženski spol
    nabito poln plein à craquer, plein comme un œuf, bondé
    vse polno une grande quantité de, beaucoup de
    do vrha poln ras, comble, à plein bord
    na pol poln à moitié plein
    pri polni zavesti en toute connaissance
    s polno hitrostjo à toute vitesse
    s polnimi jadri à pleines voiles
    v polnem pomenu besede dans toute l'extension du mot, dans toute l'acception (ali la fome) du terme
    s polno pravico de plein droit, à juste titre, à bon droit
    s polnima (z obema) rokama à pieines mains
    drevje je polno les arbres sont couverts (ali chargés) de fruits
    dvorana je nabito polna la salle est comble (ali bondée, familiarno archicomble)
    mera je polna (figurativno) la mesure est (à son) comble
    biti v polnem razcvetu être en pleine floraison, être tout en fleur
    biti v polnem razmahu battre son plein
    biti pri polni zavesti avoir toute sa connaissance
    biti polne ure sonner les heures
    delati poln delovni čas travailler à plein temps
    imeti polna usta (o čem) (figurativno) en avoir plein la bouche, faire le fanfaron, familiarno se faire mousser
    imeti poln želodec avoir l'estomac plein, être rassasié
    imeti polne žepe denarja avoir de l'argent plein les poches
    imam polne roke dela j'ai du travail par dessus la tête, je suis surchargé de travail, j'ai beaucoup de besogne sur les bras
    da bo mera polna pour comble
  • póln lleno (de) ; (napihnjen) henchido ; fig pleno (de)

    do roba poln colmado; (natlačen) atestado, abarrotado (de); repleto; (zaseden) completo
    polna luna luna f llena
    poln zavisti lleno de envidia
    polna obremenitev plena carga f
    polna hiša (gledališče, kino) llenazo m
    polna zaposlitev ocupación f total
    nabito poln ljudi atestado de gente
    polnih 10 dni diez días justos
    polnih 20 let veinte años cumplidos
    s polnimi jadri a toda vela
    pri polni zavesti con todo el conocimiento
    s polno hitrostjo a toda velocidad
    s polno pravico con perfecto derecho
    v polnem pomenu besede en toda la extensión de la palabra
    biti v polneem razcvetu estar en plena floración
    gledališče je bilo polno el teatro estaba completamente lleno (ali atestado ali abarrotado de público)
    bíti polne ure dar la hora
    mera je polna la medida está llena
    plačati polno vozno ceno pagar billete entero
  • poravnan1 (-a, -o) bündig (desno rechtsbündig, levo linksbündig); (do roba poln) gestrichen (voll)
    vojska, šport v poravnanih vrstah in Reih und Glied
  • povóhati (-am) perf. fiutare, annusare, odorare; pog. pren.
    ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, rimase solo come un cane
    pren. česa takega pri nas še pes ne bi povohal roba così da noi non la compra nessuno
    pren. nisi vreden, da te pes povoha sei un vero disutilaccio
    pren. dijak knjige še povohal ni lo studente il libro non lo ha nemmeno toccato
    pren. pijače še povohal ni non ha bevuto nemmeno un goccio
    pren. smodnika še nismo povohali non abbiamo ancora ricevuto il battesimo del fuoco
  • pravíčen (-čna -o)

    A) adj. giusto, equo, legittimo; debito, buono:
    pravičen človek uomo giusto
    pravična najemnina equo canone
    pravična kazen giusta punizione
    boriti se za pravično stvar battersi per una buona causa
    PREGOVORI:
    en krivičen vinar deset pravičnih sne roba rubata non fa profitto

    B) pravíčni (-ega) m il giusto:
    spati spanje pravičnega dormire il sonno del giusto
  • preko2 [é]

    1. (čez) časovno, krajevno: über (preko roba über den Rand, preko noči über Nacht, die Nacht über, preko tega darüber, eno preko drugega übereinander); über (etwas) hinweg über … hinweg

    2. (dlje od) über hinaus (preko cilja über das Ziel hinaus, preko tega darüber hinaus)
    imeti česa preko glave bis über die Ohren
    iti preko česa (etwas) überschreiten
    segati preko česa über (etwas) hinausreichen

    3. reke, avtoceste ipd.: (na drugo stran) über den [Fluß] Fluss, nach drüben; (na drugi strani) jenseits (jenseits des Flusses), drüben

    4. način:
    preko menjave auf dem Tauschweg, im Tauschweg; via (preko satelita via Satellit)
    |
    figurativno biti preko česa über (etwas) hinaus sein
    iti preko česa (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen, hinweggehen über, hinwegsehen über, (hote zanemariti) sich über (etwas) hinwegsetzen
    naraščati preko vseh meja ausufern
    odločati preko čigave glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
    streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen
    živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben
  • prepláčati (-am) | preplačeváti (-újem) perf., imperf. strapagare, pagare troppo:
    pren. blago, da ga ne preplačaš roba, merce eccellente
  • rob1 [ó] moški spol (-a, ova, -ovi) der Rand (beli na papirju der Papierrand, bazena Beckenrand, ceste Straßenrand, čeri Klippenrand, gozda Waldrand, jarka Grabenrand, južni Südrand, krožnika Tellerrand, lista rastlinstvo, botanika Blattrand, mize Tischrand, napoke Anbruchrand, poti Wegrand, Wegesrand, naselja Ortsrand, rane Wundrand, severni Nordrand, skodelice Tassenrand, stranski Seitenrand, ščita Schildrand, šiva Nahtrand, veke Lidrand, vodnjaka Brunnenrand, vozišča Fahrbahnrand); ozemlje: das Randgebiet; del: die Randpartie, der Randteil
    … roba Rand-
    (poravnava der Randausgleich, nastavitev die Randeinstellung, sprostilec tehnika die Randlösetaste)
    čez rob über den Rand
    iti/kipeti čez rob überquellen
    pljuskniti čez rob überschwappen
    teči čez rob überlaufen
    do roba bis an den Rand, bis zum Rand, napolnjen: randvoll, gestrichen voll
    na robu am Rand(e)
    šah: kmet na robu der Randbauer
    napis na robu die Umschrift
    pripomba na robu die Randbemerkung, Randnotiz, die Marginalie
    risba na robu die Randzeichnung
    na/ob robu randständig
    ob robu am Rande, den Rand entlang
    črta ob robu die Randlinie
    ob robu ceste/poti/potoka am Straßenrand/Wegrand/Bachrand
    od roba vom Rand
    odmik od roba der Randabstand
    po robu den Rand entlang, am Rande
    postaviti se po robu komu, čemu (jemandem/einer Sache) Paroli bieten, Stellung nehmen gegen, (jemandem/einer Sache) entgegentreten, die Stirn bieten, sich (jemandem/einer Sache) entgegenstellen
    preko roba über den Rand
    teči preko roba überlaufen
    z robom mit … Rand, -umrandet
    (črnim schwarzumrandet), -randig (gladkim glattrandig, ozkim schmalrandig, visokim hochrandig), -gerändert (rdečim rotgerändert)
  • rób2 (mize) edge; (prepada, groba itd.) brink; (ceste) roadside, verge; (strani) margin; (mesta itd.) outskirts pl, confines pl; (gozda) border, margin, pesniško marge; figurativno verge; (kozarca, klobuka) brim

    čisto na róbu on the verge of
    na róbu propada (vojne) on the verge of ruin (of war)
    do róba poln brimful
    čez rób poln full to the brim, brimful
    napisan na róbu (obroben) marginal
    kot (je) ob róbu (zapisano) as per margin
    na róbu dobrega okusa on the margin of good taste
    biti na róbu histerije to be on the verge of hysterics
    na (skalnem) róbu griča on the brow of the hill
    napolniti do róba to fill to the brim
    napraviti rób (zarobiti) to hem
    privesti na rób to lead to the brink (of)
    postaviti se po róbu to make a stand against, to get up on one's hind legs
  • rób bord moški spol ; (gozdni) lisière ženski spol , orée ženski spol (d'un bois, d'une forêt) ; (knjige, strani) marge ženski spol , bordure ženski spol ; (obrobek) ourlet moški spol , repli moški spol , rebord moški spol , bordure ženski spol , galon moški spol ; (na hlačah) pli moški spol (de pantalon) ; (mesta) périphérie ženski spol , abords moški spol množine , banlieue ženski spol ; (oster) arête ženski spol

    na robu au bord, (v knjigi) en marge
    do roba (naliti) à ras bord(s), jusqu'au(x) bord(s), à ras
    z živim robom à arête vive, à angle vif
    žalni rob bordure de deuil
    po robu se postaviti s'opposer à, résister à, se rebeller contre, regimber, aller à l'encontre de
    biti na robu obupa être au (bord du) désespoir
    na robu groba au bord de la tombe, à l'article de la mort
  • rób (-a) m

    1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
    rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
    rob cestišča ciglio della strada
    rob knjige margine del libro
    kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
    oster rob spigolo vivo
    stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

    2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
    plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

    3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
    zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
    robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

    4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
    biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
    poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
    pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
    stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
    živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
    opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
    šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
    lingv. jezični rob orlo della lingua
    bot. listni rob margine fogliare
    fiz. lomni rob margine di rifrazione
    tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia
  • rób1 borde m

    (gozdni) rob linde m/f; lindero m; (knjige, strani) margen m; (obleke) orla f, ribete m; (mize) canto m; (mesta) periferia f
    do roba hasta el borde
    na robu prepada (pogube, obupa) al borde del abismo (de la perdición, de la desesperación)
    postaviti se čemu po robu oponerse a a/c
    stati na robu groba (fig) estar con un pie en la sepultura
    zabeležiti na robu anotar al margen
  • robnic|a3 ženski spol (-e …) (nastavitev roba) die Randeinstellung