Franja

postīcus 3 (post, prim. naspr. antīcus) zadaj se nahajajoč, odzadnji, zadnji: ostium Pl., partes aedium L., aedes Bastiae uxoris L. epit.; subst.
a) postīca -ae, f (sc. ianua) (od)zadnja vrata: Ap., Icti. idr.
b) postīcum -ī, n

1. (sc. ostium) (od)zadnja vrata: H., Pl., aedium L., tu quotus esse velis rescribe et rebus omissis atria servantem postico falle clientem H.

2. zadnji del (ozadek) poslopja:
a) (pri hiši) zahišje, zahišni prizidek, dvoriščna stavba: duo postica, quae loco mercede Tit. fr., si quisquam hodie praeterhac posticum nostrum pepulerit, patibulo hoc ei caput diffringam Tit. fr., pistrinum adpositum, posticum, sella, culina Luc. fr.
b) (pri svetišču) zadnja stran, zadnje stebrišče, „zadnjak“ (naspr. pronaos): dipteros autem octastylos et pronao et postico, sed circa aedem duplices habet ordines columnarum Vitr.

3. zadnjica, rit(ka), guza: Arn., retrimenta cibi qua exirent per posticum, canalem feci Varr. fr.

prat [præt] samostalnik
sleng zadnjica, rit

pŕda ž nisko rit, dupe, zadnjica, stražnjica

pretērito

A) agg. knjižno pretekel

B) m

1. jezik preteklik, preterit

2. pog. šalj. zadnjica, rit

pŕkno s vulg. rit: po tudemu -u hiljadu štapa ne boli

pūga -ae, f (izpos. πυγή) zadnjica, rit, guza, sedalo: ne nummi pereant aut puga aut denique fama H.; v pl.: pati dum poterunt, antequam pugae pilant Nov. fr.

sedere^*

A) v. intr. (pres. siēdo)

1. sedeti:
posto a sedere sedišče, sedež
dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
trovare da sedere najti prostor za sedenje

2. sedeti; zasedati:
sedere in adunanza zasedati na zboru
sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
sedere in confessionale sedeti v spovednici
sedere giudice soditi
sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati

B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se

C) m zadnjica, rit:
prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga

sedici

A) agg. šestnajst

B) m

1. (število) šestnajst

2. pog. šalj. zadnjica, rit

sessiō -ōnis f (sedēre)

1. sedenje: AUG. idr., status, incessus, sessio, accubitio tenent illud decorum CI., sessiones quaedam contra naturam sunt CI. nekateri načini sedenja; occ. (brezposelno, brezplodno, brezdelno) posedanje: illa sessio Capitolina CI. EP., ursae pigrā sessione languidae AP.

2. seja
a) za razpravljanje: ambulatio antemeridiana aut postmeridiana sessio CI.
b) pretorjeva sodna seja, sodno zasedanje: dies sessionum ULP. (DIG.).

3. meton.
a) sedišče, sedež, bivališče pod milim nebom, poseb. = exedra: tot locis sessiones gymnasiorum CI.
b) mesto, kjer kak ud „sedi“ ali tiči: veretri CAEL. sram, oculorum CAEL. očesna votlina.
c) danka, zadnjica, zadnjik, rit, ritnik: CAEL.

Stinktier, das, Tierkunde smrdak, skunk; figurativ smrduh, rit

tafanario m (pl. -ri) šalj. zadnjica, rit

troufignon [trufinjɔ̃] masculin, vulgairement ritnik, zadnjik; zadnjica, rit

tȗr m, mest. u túru (t. oturmak)
1. del hlač, ki pokriva zadnjico: navlačio je crne na turu zakrpane hlače; po tudem turu dvadeset pet nije ništa tuje bolečine ne bolijo; isprašiti komu tur našeškati koga po zadnjici; dati komu nogu u tur z brco v zadnjico koga odstraniti; napuniti nekome tur prestrašiti koga; na tur pasti na ta zadnjo pasti
2. vrečasto razširjene turške hlače pod zadnjico
3. ekspr. zadnjica, rit

Wichser, der, (-s, -) drkač; figurativ rit

сідни́ця -і ж., zádnjica -e ž., rìt ríti ž.

cūlus -ī, m zadnjično ustje, zadnjica, danka, „rit“, luknja: Cat., Mart.

dupètina ž vulg. velika rit

fȕska ž (n. Fuss) pog. brca v zadnjico, brca v rit: odmah fuska po turu

schassen suniti v rit, nagnati

šúpak -pka m anat. ritnik, zadnjik, anus, analna odprtina, luknja v rit