Franja

Zadetki iskanja

  • boutoir [butwar] masculin merjaščev rilec

    coup masculin de boutoir hud udarec, ki omaje nasprotnika; figuré trde, žaljive besede
  • ćúša ž svinjski rilec
  • doccione m

    1. arhit., gradb. izlivni rilec

    2. alpin. ozka razpoka v skalah
  • kíša ž dial. svinjski rilec
  • mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

    mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
    mano de azotes batine, udarci
    la mano derecha, mano diestra desna roka
    a mano derecha na desni, na desno
    la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
    mano de jabón namiljenje perila
    mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
    buena mano sreča
    aparato de mano ročni fotografski aparat
    carrito de mano ročni voziček
    a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
    mano a mano med štirimi očmi
    mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
    a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
    a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
    a mano salva brez sleherne nevarnosti
    a la mano z lahkoto
    ¡a la mano de Dios! zbogom!
    si a mano viene morda, o priliki
    de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
    en (de) propia mano lastnoročno
    por su mano z lastno roko
    abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
    alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
    alzar la mano groziti, pretiti
    apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
    bajar la mano popustiti v ceni
    besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
    cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
    cerrar la mano skop biti
    dar mano a uno dati komu pooblastilo
    dar la mano a uno komu pomagati
    dar la última mano dokončati
    dar de mano na cedilu pustiti
    dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
    dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
    echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
    echar mano a la espada zgrabiti za meč
    escribir a la mano po nareku pisati
    estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
    ganar a uno por la mano koga prehiteti
    irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
    una mano lava la otra roka roko umiva
    matar a mano airada umoriti
    meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
    meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
    meter mano a a/c lotiti se česa
    pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
    poner mano(s) a la obra lotiti se dela
    tener mano con uno imeti vpliv na koga
    tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
    tener de su mano (a) na koga lahko računati
    tener a la mano pri roki imeti
    tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
    untar la mano podkupiti
    venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
    si a mano viene morda, o priliki
    manos limpias poštenost
    corto de manos neokreten
    jugador de manos slepar
    silla de manos nosilni stol, nosilnica
    comerse las manos tras pohlepen biti na
    darse a manos popustiti
    dar de manos na obraz pasti
    dar en manos de alg. komu v roke pasti
    darse las manos podati si roke, spraviti se
    estar con las manos en la masa biti pri delu
    irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
    llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
    mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
    quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
    retorcerse las manos roke viti
    tener muchas manos zelo spreten biti
    tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
    a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
    con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
    de manos a boca nenadoma, nepričakovano
    ¡manos a la obra! na delo!
  • proboscidean [prɔbɔsídiən, prou-] pridevnik
    zoologija rilčast, ki ima rilec
  • Schweinerüssel, der, svinjski rilec
  • snoot [snu:t] samostalnik
    ameriško, pogovorno "rilec, nos"; grimasa, spaka

    to make a snoot at s.o. napraviti grimaso komu, pačiti se komu
  • snout-ring [snáutriŋ] samostalnik
    obroček, ki se natakne svinji skozi rilec, da ne more riti po zemlji
  • trompa ženski spol lovski rog; trobenta; avtomobilska hupa; slonov rilec; vrtavka, volk; vodna tromba

    trompa gallega brunda, dromlja
    trompa m hornist, kornist
  • пятачок m

    1. petica;

    2. svinjski rilec;

    3. majhen, okrogel prostor
  • bēlua (vulg. bēlba), slabše bellua, -ae, f (sor. z bēstia)

    1. žival: Pl., Lucr., quantum natura hominis pecudibus reliquisque beluis antecedat Ci., fera atque inmanis belua Ci., ingens belua H.

    2. poseb. velika žival, zver, zverina: Romulus silvestris beluae sustentatus uberibus Ci. ali Romulus et Remus cum altrice belua Ci. (o volkulji), saevis inimica virgo (= Diana) beluis H., beluae pellis Cael. volčja koža; (v obl. bēlba) o hijeni: Arn., o drugih kopenskih in morskih zvereh: Cu., T., genera beluarum, quae in rubro mari … gignantur Ci.; occ. poseb.
    a) slon: Cu., Sil., Fl., eone es ferox, quia habes imperium in beluas Ter., Inda belua O., Gaetula belua Iuv., beluarum manus Ci. slonov rilec.
    b) kaka mitološka zverina ali pošast: tum visam beluam vastam et immanem, circumplicatam serpentibus Ci., pestis et belua immanis (= Scylla) L., belua Lernae (= mnogoglava lernska kača) V., belua centiceps (= Cerberus) H.

    3. pren.
    a) (o neumnem človeku) bik, govedo, osel: Pl., Ter.
    b) (o predrznem, nesramnem, podivjanem človeku) zver, pošast, divjak: sed quid ego hospitii iura in hac inmani belua commemoro? Ci., taetram et pestiferam beluam ne … dimittatis cavete Ci., volo ego illi beluae (= Gallo) ostendere, me … L.; o abstr.: ignari, quanta belua esset imperium Suet.
  • Grunzer, der, (-s, -), einen Grunzer von sich geben zakruliti, zagodrnjati; figurativ (za svinjo) rilec
  • izlíven (-vna -o) adj. di sfogo, di sbocco; di, della foce:
    arhit. izlivni rilec doccione
  • nāsūtus 3, adv. (nāsus)

    1. nosat: Luc., depugis, nasuta, brevi latere ac pede longo est H., manus n. Cass. (slonov) rilec.

    2. pren. s tankim (pretanjenim) nosom = dovtipen, šaljiv, posmehljiv, porogljiv, jezikav, radoveden, sníčav: tu, qui, nasute (voc.), scripta destringis mea et hoc iocorum legere fastidis genus Ph., nasutus nimium cupis videri Mart., nil nasutius hac maligniusque (sc. est) Mart., homo nasutissimus Sen. rh., maluit ille nasutē negare quam contumaciter aut superbe Sen. ph., philanthropon herbam Graeci appellant nasutē Plin.
  • oc-callēscō -ere -calluī (incoh. h callēre)

    1. debelo kožo dobi(va)ti, posta(ja)ti debelokožen, (z)guliti se, (za)guliti se, (o)trditi se, otrdeti (otrdevati): latera occalluere plagis Pl., tumor occallescit Cels., os meum sensi pando occallescere rostro O. otrdeti v svinjski rilec.

    2. debelokožen posta(ja)ti = top, neobčuten, neobčutljiv, brezčuten posta(ja)ti: iam prorsus occallui Ci. ep., o. longā patientiā Plin. iun., in odium o. Sen. ph., sic mores occalluere, ut … Col.
  • prašíčji

    prašíčja glava hog's head, boar's head
    prašíčji hrbet pig's back
    prašíčji kotlet pork chop
    prašíčje korito pig's trough
    prašíčja mast lard, pork fat, ZDA hog fat
    prašíčje meso pork
    prašíčja pečenka roast pork
    prašíčja koža pigskin, hogskin
    prašíčja kuga swine plague, swine fever
    prašíčji parklji pig's trotters pl
    prašíčji rilec pig's snout
    prašíčja rdečica swine erysipelas
    prašíčje usnje pigskin, hogskin
    prašíčje ščetine hog's bristles pl
    prašíčja zabela hog's lard
  • prašíčji de cerdo; porcino

    prašičje meso (pečenka, mast, rebro, krača, rilec) carne f (asado, grasa f, costilla f, pierna f, hocico m) de cerdo
    prašičja krma pasto m (ali comida f) para cerdos (tudi fig)
    prašičja kuga peste f porcina
  • rilč|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija (majhen rilec) der Rüssel, za vbadanje: der Stechrüssel
  • rílček (-čka) m dem. od rilec musetto, grugnetto:
    rilček pri čajniku beccuccio della teiera
    zool. rilček (podaljšani del glave pri hroščih) stilo
    zool. rilček (podaljšano sesalo pri metuljih) spiritromba