ructātrīx -trīcis, f (ructāre) riganje (rigavico, bruhanje, bljuvanje) povzročajoča: menta Mart.
agitātiō -ōnis, f (agitāre)
1. act. (za)gibanje: armorum, telorum armorumque L. vihtenje, sukanje, terrae, agrorum Col. oranje, spiritūs Plin. odvajanje vetrov, riganje; pren. opravljanje, izvrševanje česa, ukvarjanje s čim: rerum magnarum, studiorum Ci., virtutum Sen. ph.
2. pass. gibanje: agitatio (gibčnost) et motus linguae Ci., agitatio motusque corporis Plin. iun., lecticae L. guganje, agitationes fluctuum Ci. valovanje, siderum Sen. ph., nives spumas agitationibus suis faciunt Ap.; agitatio militaris Val. Max. vojaške vaje; pren. duševna gibčnost, delavnost, živahnost: animus agitatione et motu esse vacuus non potest Ci., mentis ag. Ci., Q.
oslóvski ass's; asinine
oslóvski kašelj whooping cough
oslóvski most (figurativno) pons asinorum, Pythagoras' theorem
oslóvsko riganje bray; braying
oslóvska ušesa (v knjigi) dog-ears pl
redundātiō -õnis, f (redundāre) odstop, umik, (u)padanje, ali izstop vode, prestopitev brega, poplava, preplava; zato od tod metaf.
1. redundatio stomachi Plin. spahovanje, riganje, astra redundationibus referuntur Vitr. po (premikanju) vrtenju (neba).
2. meton. (pre)obilje, (pre)obilnost, (pre)obilica, velika množina, velika množica: cicatricum tuarum redundationes Q.