Franja

rȉjez m (ijek.)
1. rez: rijez u vinogradu
2. zareza: rijez u raboš, u drvo
3. odrezek: rijez slanine
4. rezilo: rijez noža

scalprum -ī, n (scalpere) ostro rezilo

1. čevljarski nož, čevljarski krivec, čevljarsko šilo: si scalpra et formas non (sc. emat) sutor H.

2. rezilo, vrezovalo, vrezilo, dletce, žlebno dleto, dolbilec, dolbilo, dolbnjak: SEN. PH., fabrile (rokodelsko) scalprum cum malleo L.

3. kirurški (ranocelniški) nožič, nožek, puščalo, lanceta, skalpel: ferale scalprum LAMP. – Soobl. scalper -prī, m: excisorium scalprum CELS. rezilno dleto. V preprosti lat. scalprus -ī, m: ISID.

4. peresni nožič, peresnik: SUET., petito per speciem studiorum scalpro T.

5. vrtnarski nož, vrtnarski krivec, krivač, vinoraz: cortices scalpro excidi PLIN.; pri COL. = prednji del nožev (krivcev, krivačev, vinorazov).

Scherenblatt, das, bei der Schere: rezilo

Schneide, die, (-, -n) rezilo; ostrina; Technik rezalni rob; Pflanzenkunde rezika; es steht auf des Messers Schneide figurativ gre za las

Schneider, der, (-s, -) Beruf: krojač; Technik rezilo; nož; bei der Waage: nožni ležaj; Tierkunde pisanka; frieren wie ein Schneider prezebati kot pes; aus dem Schneider sein beim Kartenspiel: biti iz vode, figurativ biti iz najhujšega

secūris -is, acc. -im, redko (VARR. AP. NON., L., SEN. RH.) -em, abl. -ī redko (AP., TERT.) -e, f (secāre)

1.
a) enorezna sekira: securis anceps PL., O.
b) dvorezna sekira: securis bipennis VARR. AP. NON. (= subst. bipennis -is, f)
c) sekira kot drevača, drvača, drvaríca, sekáča, morda tudi bavta, balta, bradlja, bradva, bezjača, tesača, têsla, tesaríca, címraka, robílnica, tepáča: PLIN. idr., sonat icta securibus ilex V., fertur quo rara securis H., arida perdam ... frondas et caesa securibus urar O.
d) sekira za kamen (za izsekavanje kamenja v rudnikih): STAT.; kot mesarska sekira, mesaríca za pobijanje žrtev: fugit cum saucius aram taurus et incertam excussit cervice securim V., victima pontificum securim cervice tinget H., candidaque adducta collum percussa securi victima purpureo sanguine pulset humum O.
e) kot bojna sekira: Amazonia securis H., subiguntque in cote secures V., peltis et securibus armati CU.
f) kot rabeljska sekira, s katero so obglavljali zločince in kakršne so nosili liktorji v svojih butaricah: LUCR., FL., LACT. idr., securi ferire ali percutere CI. obglaviti, nudatos virgis caedunt securique feriunt L., securibus cervices subicere CI., saevumque securi aspice Torquatum (ki je dal obglaviti svojega lastnega sina) V., admota cervicibus meis securis SEN. RH.; dvoumno: te, cum securi, candicali praeficio provinciae PL.; preg.: securi Tenediā CI. EP. s tenedsko (tenedoško) strogostjo = z največjo strogostjo, brez usmiljenja (Ten(es) (Ten(n)es), kralj na otoku Tenedos, je namreč pri vsaki obtožbi postavil rablja za tožnikom, da je tega takoj kaznoval, če je obtožil nedolžnega človeka); tako tudi: securim Tenediam, quam minaris, abde aliquo FR. tenedsko (tenedoško) sekiro = strogi naklep.

2. metaf. del vinjaka (vinogradniškega noža), kosirja ali klestilnika, ki se uporablja za sekanje, rezilo, sekalo kot motika, rovnica, kopača, kramp, kopulja, kopuljica: COL.

3. meton.
a) udarec, rana = izguba, škoda: quam te securim putas iniecisse petitioni tuae CI., graviorem infligere securim rei publicae CI.
b) najvišja oblast, katere znamenja v Rimu so bile sekire v liktorskih butaricah, (rimska) (nad)oblast, (rimska) nadvlada, (rimska) prevlada, (rimsko) nadvladje: SEN. PH. idr., Germania colla Romanae praebens securi O., mercatorem cum imperio et securibus misimus CI., respicite ... Galliam, quae securibus subiecta perpetuā premitur servitute C., saevas secures accipiet V., Medus timet secures H., virtus nec sumit aut ponit secures (= magistratūs, honores) H., maiorum virtute vacui a securibus et tributis T.

sječènica ž (ijek.), sečènica ž (ek.) rezilo, ostrina

sjèčevina ž (ijek.), sèčevina ž (ek.)
1. rezilo, ostrina
2. sekljanina, sekljano meso, nadev
3. poseka, jasa

sjȅčīvo s (ijek.), sȅčīvo s (ek.) rezilo: sječivo u noža; sječivo za brijanje britvica, klinica

taillant [tajɑ̃] masculin ostrina, rezilo; vrtalna konica

taillant de la lame ostrina kline

taille [taj] féminin rezanje, prirezovanje, obrezovanje; sečnja; klesanje; brušenje, ohrušenost; krojenje, prikrojevanje; bakrorez; rezilo; postava (rast), stas, velikost; rovaš; vieilli davek

de taille (familier) velik, važen, pomemben
sottise féminin de taille velika neumnost
par rang de taille po velikosti
de haute taille visoke postave, velik
taille des cheveux striženje las
taille douce, dure bakrorez, jeklorez
taille de guêpe tanek stas, tanko opasje
taille à la garçonne kratko ostriženi ženski lasje
taille svelte vitek stas
pierre féminin de taille klesan kamen, kvader
tour masculin de taille obseg čez pas, pas
être de la même taille biti iste postave, biti enako velik
être de taille biti zmožen, biti kos, moči
il est de taille à se défendre sposoben je, da se brani
frapper d'estoc et de taille dajati krepke udarce z mečem
mettre à la taille (vieilli) obdavčiti
prendre par la taille objeti okoli pasu
en taille brez plašča

tăíş -uri n rezilo

terraja ženski spol strgulja; rezilo

tijera ženski spol škarje; rezilo; koza za žaganje; odtočna cev ali jarek; strigač ovac; figurativno obrekovalec; kramljanje

buena tijera (pop) hud jedec
cama de tijera zložljiva postelja
de media tijera srednji, poprečen
mesa de tijera podaljšljiva miza
silla de tijera zložljiv stol
cortar de tijera prikrojiti obleko
tijeras pl škarje

tornus -ī, m (tuj. τόρνος) strugarsko dleto, dletce, rezilo, dolbílo, dolbnják, óblič, skóbelj, skóbljič, stružílo, strugálo, starejše strúžnik, strúžec: torno rasile buxum V., pocula, quibus torno superaddita vitis V.; metaf.: angusto versus includere torno Pr.

tranchant, e [trɑ̃šɑ̃, t] adjectif oster; rezek; (barva) zelo živ; figuré odločen; masculin ostrina, rezilo

à deux tranchants, à double tranchant dvorezen (tudi figuré)
instruments masculin pluriel tranchants rezila
ton masculin tranchant rezek ton
cela fait arme à deux tranchants (figuré) to je dvorezen meč

unghia f

1. anat. noht; krempelj:
sull'unghia takoj (plačilo v gotovini)
avere le unghie corte, lunghe imeti kratke, dolge nohte
avere le unghie lunghe pren. imeti dolge prste
difendersi coi denti e con le unghie pren. upirati se z vsemi štirimi, braniti se z vsemi sredstvi
essere carne e unghia (culo e camicia) pren. biti kot rit in srajca
mangiarsi, mordicchiarsi le unghie gristi si nohte
mettere fuori le unghie pren. pokazati kremplje

2.
unghie pl. pren. kremplji; roke:
avere, tenere qcn. sotto, tra le unghie pren. imeti koga v krempljih
cadere tra le unghia di qcn. priti komu v kremplje

3. pren. dlaka, malenkost

4. (poševno zaostreno) rezilo:
l'unghia dello scalpello rezilo dleta

5. žlebiček (na žepnem nožiču)

6. bot.
unghia cavallina lapuh (Ungulina fomentaria)

7. tisk rob platnic (pri trdo vezanih knjigah)

8. arhit. obločni kot

žȁlac žâlca m
1. želo: žalac komarca; osjećam žalac tvojih riječi
2. kačji jezik
3. resa: žalac žitnoga klasa
4. rezilo, nož: povući žalac ispod grla

жа́ло́ жа́ла́ с., žêlo -a s., rezílo -a s.

ле́зо -а с., rezílo -a s.