Franja

roano (svetlo) rdeč, (svetlo) siv (konj)

(caballo) roano (konj) serec

rōbus¹ 3, star. = rūfus rdeč: iuvencus Iuv., P. F.

rodeno rdeč

rojo (živo) rdeč; rdeče rumen; rdečelas; žareč

rojo claro svetlo rdeč
rojo de vergüenza zardel od sramu
rojo vivo kričeče rdeč
ponerse rojo zardeti

roso rdeč

rosso

A) agg.

1. rdeč:
bandiera rossa rdeča zastava
camicie rosse hist. rdečesrajčniki, garibaldinci
cinema a luce rossa pornografski kino
diventare rosso zardeti
diventare rosso come un peperone močno zardeti; pordeti na soncu

2. polit. rdeč

B) m

1. rdeča barva

2. kem. rdečilo

3. (f -sa) rdečelasec, rdečelaska

4. polit. rdeč, rdečkar

5.
rosso d'uovo rumenjak

6. ekon.
andare in rosso zadolžiti se
essere in rosso biti zadolžen

7. rdeče vino
PREGOVORI: rosso di sera bel tempo si spera, rosso di mattina la pioggia s'avvicina preg. če je nebo rdeče zvečer, se nadejaj lepega vremena, če je zjutraj, se pripravi na dež

róşu

I. n rdeča

II. -ie (-ii) adj. rdeč

rot rdeč; rot werden rdeti, Mensch: zardeti; Rotes Kreuz Rdeči križ; Roter Halbmond Rdeči polmesec; Rote Armee Rdeča armada; Rotes Meer Rdeče morje; Roter [Fluß] Fluss Rdeča reka; Rote Khmer Rdeči Kmeri; Roter Neon Tierkunde rdeča neonka; rotes Tuch rdeča cunja; roter Hahn rdeči petelin (ogenj); roter Faden rdeča nit; Rote Rübe/Bete rdeča pesa; Rote Spinne Agronomie und Gartenbau rdeči pajek; Roter Brenner Agronomie und Gartenbau rdeči ožig; rote Karte Sport rdeči karton; keinen roten Heller niti beliča

rotunterlaufen rdeč

rouge [ru:ž]

1. pridevnik
rdeč

2. samostalnik
rdečilo, rdeče ličilo (šminka itd.), ruž

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
lepotičiti (se), šminkati (se) z rdečilom; pordečiti (se)

rouge [ruž] adjectif rdeč; razbeljen (železo); rdeč, objokan (oči); ognjeno rdeč (lasje); rdečelas; masculin rdeča barva, rdečilo; rdeča šminka; (= rouge à lèvres) rdečilo za ustnice; rdeča (igralna) karta; rdeča (biljardna) krogla; politique rdečkar; rdečelasec; rdeče vino

rouge bordeaux, brique, cerise, sang vinsko, opečno, češnjevo, krvavo rdeč
rouge clair, foncé svetlo, temno rdeč
rouge comme un coq, un coquelicot, une écrévisse, une pivoine, une tomate rdečkot puran, mak, rak, potonika, paradižnik
rouge sombre, blanc rdeče, belo žarenje
bâton masculin de rouge rdečilo za ustnice
fer masculin chauffé au rouge rdeče razbeljeno železo
maladies féminin pluriel rouges rdečica (svinjska bolezen)
Armée féminin rouge Rdeča armada
mer féminin Rouge Rdeče morje
Peau-Rouge masculin rdečekožec, lndijanec
drapeau masculin rouge rdeča zastava (revolucionarni emblem)
le feu est au rouge semaforska luč je rdeča
se fâcher tout rouge strašansko se razjeziti
(se) mettre du rouge nalepotičiti se z rdečilom
le rouge lui monte au visage kri mu plane v obraz
il est passé au rouge (automobilisme) vozil je skozi rdečo luč
teindre une étoffe en rouge pobarvati blago rdeče
voir rouge pobesneti od jeze
voter rouge glasovati za rdeče (za socialiste, komuniste)

rougi, e [ruži] adjectif pordel, rdeč(kast)

eau féminin rougie z rdečim vinom zmešana voda
yeux masculin pluriel rougis (de pleurs) objokane, rdeče oči

rubeō -ēre -uī (ruber)

1. rdečiti se, rdečeti, rdeti, posta(ja)ti rdeč, (p)ordeti, zardečeti, biti rdeč: Lucr. idr., rubent poma O., vento rubet aurea Phoebe (sc. luna) V., Aurora rubebit V., sol rubere solitus L., rubent aviaria bacis V., rubere aquas credunt Cu., rubent ocelli flendo Cat.; occ. od sramu zarde(va)ti, zaripniti, zaripeti, postati zaripel, biti ripeč: Ci., Iuv. idr., ne rubeam pingui donatus munere H.

2. pesn. bleščati se, svetiti se, lesketati se: novis rubent prata coloribus V. — Pogosto adj. pt. pr. rubēns -entis rdeč, rdečkast, rdečljat, rus: Lucr., Tib., Plin. idr., uva V., Tyrio fuco rubentia terga V., Pan minio rubens V., vesper V. večernica, cum vere rubenti (z rdeče bohotečo se (= s pisano) pomladjo) crescit (sc. ciconia) V.; occ. od vina, jeze, sramu rdeč, ripeč, zaripel, zaparjen, vinsko rdeč: T., Mart., Sen. ph., buccae Hier.

ruber -bra -brum (iz *rudhros, indoev. *rudhē- iz indoev. baze *reu̯dh- rdeč, rjav, rumen; prim. skr. rudhiráḥ krvav, rdeč, róhita- rdeč, rdečkast = gr. ἐρυϑρός = got. rauþs = stvnem. rōt = nem. rot = ang. red = sl. rdeč = lit. raũdas, skr. rudhirám kri, gr. ἐρεύϑω rdečiti, ἔρευϑος rdečica, ἐρευϑιάω, ἐρυϑ(ρ)ιαίνω delati rdeče, umbr. rufru = rubros, osk. Rufriis, pelignijsko Rufries = Rubrius, stvnem. rost = nem. Rost = lit. rūdìs = sl. rja, sl. rdeti, lat. rōbus rdeč, rūfus, rubus robidnica, russus, rutilus, rubeus, rubidus, rudis, rōbīgō, rubēta, rubētum) rdeč: Plin., Mart. idr., flamma O., sanguis, cruor H., crocus H. rumen, canicula H. žgoč, žarek, žareč, aethra H. ožarjen, equi (sc. Aurorae) Tib., aequor rubrum Oceani V. ožarjena od večera (zahajajočega sonca), rubrae leges Iuv. z rdečim napisom, ruber Priapus O. rdeče namazan, color ex rubro subniger Cels. = črnkastordeča. Poseb. rubrum mare (redkeje mare rubrum) Vzhodno ali Rdeče morje, Arabski in Perzijski zaliv: Ci., Tib., L., Mel., T., Plin., Eutr. idr.; isto (pesn.) rubra aequora Pr. in subst. samo rubrum -ī, n: Fl. Kot nom. propr. Saxa rubra Rdeče peči(ne), trg v Etruriji, nedaleč od reke Kremera, znan po kamnolomih: Ci., L., T., Mart. — Soobl. rubrus 3: Isid.

rubeus¹ (robeus) 3 (ruber) rdeč: colore rubeo Varr., coloris rubei Col., Pall.

rubicond, e [rübikɔ̃, d] adjectif rdeč(v obraz), zaripel

face féminin rubiconde rdečobraz

rubicondo agg. rdeč (v obraz)

rubicund [rú:bikənd] pridevnik
rdečkast, rdeč (v obrazu)

rubidus 3 (rubor) rdeč, in sicer temnordeč: facies ex vinolentia Suet., panis, ampulla Pl.

rubric [rú:brik]

1. samostalnik
rubrika; z rdečimi ali s posebnimi črkami tiskan naslov (nadpis)
cerkev liturgijsko, obredno navodilo ali napotek; rdeča barva

2. pridevnik
rdeč, rdeče pobarvan (natiskan), rubriciran