Franja

per-solvō -ere -solvī -solūtum (per in solvere)

1. razrešiti (razreševati), pren. = razvi(ja)ti, jasno razložiti (razlagati): hoc ζήτημα Ci. ep.

2. plač(ev)ati, poplač(ev)ati, izplač(ev)ati: Cu., Col., Plin. iun., Suet. idr., aes alienum alienis nominibus (abl.) suis copiis S. poplačati dolgove tujih ljudi iz svojega žepa, pecuniam ab aliquo Ci. plačati komu z nakazilom, stipendium militibus Ci.

3. metaf. kot dolžnost opraviti (opravljati), izvršiti (izvrševati), izkaz(ov)ati: T., Ph., Sen. tr. idr., persolvi patriae, quod debui Ci., meritam gratiam Ci. ali grates V. zahvalo izkaz(ov)ati, zahvaliti (zahvaljevati) se, vota Ci. izpolniti (izpolnjevati), quod promisi, ei persolvere Ci., honorem diis V. izkaz(ov)ati čast = opraviti (opravljati) daritev, meliorem animam pro morte Daretis V. raje žrtvovati (bikovo) življenje, kot da bi moral umreti Dáres (Darét), epistulas Ci. odgovoriti na pismo; occ. (u)trpe(va)ti, plántati: poenas C. kazen (pre)trpeti, kaznovan biti, poenas p. amborum V. za oba; z dat.: poenas p. alicui Ci. (od koga), poenas rei p. graves Ci.; toda: poenae alicui ab aliquo persolutae Ci. kazen, dodeljena komu od koga; p. alicui mortem Suet. usmrtiti koga.

razonegáviti -im glagol sa širokim značenjem, može da zamijeni bilo koji glagol kada ne želimo preciznije istaći glagolsku radnju, može značiti razriješiti, razrešiti, završiti i sl.

razrijèšiti ràzriješīm (ijek.), razréšiti ràzrēšīm (ek.)
1. razrešiti: razriješiti od službe, od zakletve
2. odvezati, razvezati: razriješiti obuću
3. odpustiti: razriješiti od grijeha

raztvésti -tvézem, raztvezi -te, raztvezel -zla razriješiti, razrešiti, razmrsiti

razvezáti i razvézati -véžem
I.
1. razvezati, razriješiti, razrešiti, odriješiti, odrešiti: razvezati čevelj, vozel
2. raskinuti: razvezati pogodbo
raskinuti ugovor
3. razvesti: razvezati zakon
II. razvezati se razvezati se: čevelj se razveže; jezik se mu je razvezal
jezik mu se odriješio, odrešio

relieve [rilí:v]

1. prehodni glagol
olajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga (from od, pred)
vojska osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.)
vojska izmenjati, zamenjati (stražo)
figurativno razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti (with s čim, by s pomočjo)
pomiriti (po)tolažiti

2. neprehodni glagol
ločiti se (from od)
odbijati se (against proti, od)

to relieve distress pomagati v stiski
to relieve nature, to relieve oneself izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potrebo
to relieve one's feelings dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)
to relieve s.o. from a duty (responsibility) oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)
to relieve a sentry vojska izmenjati stražo
I was much relieved to see... zelo mi je odleglo, ko sem videl...
I was relieved of my purse olajšali so me za (ukradli so mi) denarnico
he relieved me of my work razbremenil me je pri delu
the dress is relieved by trimming okraski poživljajo obleko
to feel relieved čutiti se olajšanega

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.

re-solvō -ere -solvī -solūtum (re in solvere)

1. (zopet) razvezati (razvezavati, razvezovati), zopet odvezati (odvezovati), razdrasati, znova razplesti (razpletati), znova (z)rahljati, znova razrahljati: cinctas vestes O., utrem Cu., vulnus Q., aliquem (sc. vinctum) Col., equos O. izpreči, crines L., puella resoluta capillos O. ali crinem Sil. ali comas Tib. z razpletenimi lasmi (kitami), resolutis capillis L., exorat pacem divom vittasque resolvit sacrati capitis V.; occ. odpreti (odpirati): litteras L. razpečatiti, ara fatis (dat.) resolvere O. za prerokovanje, fauces in verba O. ali vocem atque ora resolvere V. usta za govorjenje, iugulum mucrone O. ali humum in partes O. prerezati, razrezati.

2. metaf.
a) razstaviti (razstavljati), (raz)tolči, razbi(ja)ti, (raz)rahljati, (z)rahljati, (raz)topiti, raztopiti (raztapljati), (raz)tajati, razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), pregnati (preganjati): glaebam in pulverem Col. raztolči, glaeba se resolvit V. se rahlja, postaja rahlejša, nivem resolvere O. tajati, tenebras O., nebulas O., resolutae nebulae O. se razidejo (razpršijo) v dež = nubes resolvuntur in aquas Sen. ph.
b) (raz)rušiti, (po)rušiti, podreti (podirati): muros ariete Sil., cinctos muros Sil.
c) plačati (plačevati), izplačati (izplačevati): argentum Pl., pro vectura Pl.

3. pren.
a) pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), konč(ev)ati, narediti (delati) konec čemu: invitat genialis hiemps curasque resolvit V., litem lite H.
b) vzeti (jemati) napetost (elastičnost), (o)ropati prožnosti, (o)slabiti, spraviti (spravljati) ob moč, vzeti (jemati) moč, razbliniti (razblinjati), utruditi (utrujati), izčrpati (izčrpavati, izčrpovati), narediti (delati) kaj mlahavo, medlo, pomehkužiti: felicitas illos totos resolvit Sen. ph., bracchia somno resoluta O., resolutus in somnos O., (sc. Cerberus) immania terga resolvit V. raztegne hrbet (sc. v spanje) = zaspi, resolutis et torpentibus membris Cu., membrum resolutum ali pars resoluta Cels. omrtvičen ud (del), ut iacui totis resoluta medullis O. od uživanja pomehkužena, oslabela = vneta, zamaknjena, in omnes lusus se resolvere Sen. rh. zamakniti se.
c) odstraniti (odstranjati, odstranjevati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), razveljaviti (razveljavljati), (pre)kršiti, (z)rušiti, podreti (podirati), spodnesti (spodnašati), (po)kvariti, (s)kaziti: stipulationem Icti., sacrata iura V., iura pudoris V. grešiti zoper, kršiti, disciplinam militarem T. rušiti, fraudes Sil. skaziti, spodnesti, vectigal T. odpraviti.
d) osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati): te piacula nulla resolvent H. te ne oprostijo dolžnosti, amore resolutus Tib. prost ljubezni.
e) razvozla(va)ti, razrešiti (razreševati), uganiti (uganjevati, ugibati): dolos tecti ambagesque (sc. Labyrinthi) V. (raz)rešiti uganke varljivih in zablodnih poti blodnjaka (labirinta) = učiti koga v varljivih zmotah najti pravo pot, ambiguitatem Q. uganiti.
f) (po)plačati, poplačati (poplačevati), odpraviti (odpravljati), poravna(va)ti: Ca., unā plagā Pl., quadraginta minas danistae Pl. Od tod adj. pt. pf. resolūtus 3, adv. -ē

1. babji, poženščen, pohoten, nasladen, mlahav: Idaeo resolutior cinaedo Mart., corpora iuvenum fluxa et resoluta Col.

2. razuzdan, razbrzdan, nebrzdan, razvraten, razpašen, prostopašen, prešeren, objesten, razposajen: resoluta gaudia Sil., resolutius decachinnari Tert., quo vacuum promptius esset et resolutius (po novejših izdajah solutius) Val. Max.

rešíti i réšiti -im, reši, -ite, rešil -ila
I.
1. spasiti, spasti, izbaviti: rešiti človeka iz velike nevarnosti; rešiti komu življenje
2. riješiti, rešiti, razriješiti, razrešiti: rešiti enačbo, nalogo, uganko
3. osloboditi: rešiti koga iz ječe
4. riješiti, rešiti: rešiti akt, vlogo, prošnjo
II. rešiti se
1. spasiti se, spasti se, izbaviti se
2. otarasiti se, osloboditi se, riješiti se, rešiti se: rešiti se sitnega človeka; rešiti se skrbi
otresti se briga; rešiti se dolgov

rezolvá rezólv vt. reševati, rešiti, razreševati, razrešiti

rijèšiti rȉješīm (ijek.), réšiti rêšīm (ek.)
I.
1. rešiti: riješiti koga čega, od čega
2. odločiti: tako smo riješili
3. skleniti: riješili smo i rješavamo
4. rešiti: riješiti zadatak
5. razrešiti, odvezati, oprostiči: riješiti koga krivnje
II. riješiti se
1. rešiti se: riješiti se koga
2. odločiti se: riješiti se na što

sbrogliare

A) v. tr. (pres. sbrōglio)

1. odmotati, razmotavati; navt. razmotati jadra:
sbrogliare una matassa odmotati klobko; pren. rešiti zapleteno zadevo

2. pren. razrešiti (zapleteno zadevo)
sbrogliarsela izmotati se

3. pospraviti, pospravljati

B) ➞ sbrogliarsi v. rifl. (pres. mi sbrōglio) pren. izmotavati se

sciōgliere^*

A) v. tr. (pres. sciōlgo)

1. razvezati, odvezati:
sciogliere il cane dalla catena odvezati psa z verige
sciogliere i capelli razpustiti lase
sciogliere la lingua razvezati jezik, spregovoriti
sciogliere un sacco razvezati vrečo
sciogliere una serratura odpreti ključavnico

2. topiti, raztapljati (tudi pog.):
sciogliere il sale nell'acqua raztopiti sol v vodi

3.
sciogliere un contratto prekiniti pogodbo
sciogliere un obbligo izpolniti obveznost
sciogliere un voto izpolniti zaobljubo
sciogliere qcn. da una promessa odvezati koga dane obljube

4. zaključiti, zaključevati; končati; razpustiti:
sciogliere la seduta zaključiti sejo
sciogliere le Camere razpustiti parlament

5. razrešiti:
sciogliere un problema rešiti problem
sciogliere un dubbio razpršiti dvom

6. sprostiti, sproščati; razmigati:
la ginnastica scioglie i muscoli telovadba razmiga mišice
sciogliere il corpo pog. izprazniti črevo

B) ➞ sciōgliersi v. rifl. (pres. mi sciōlgo)

1. odvezati, razvezati se

2. topiti, raztapljati se:
sciogliersi in lacrime pren. utapljati se v solzah, bridko se jokati

soluţioná -éz vt. reševati, rešiti, razrešiti, najti rešitev

solutionner [sɔlüsjɔne] verbe transitif razrešiti, reševati (des problèmes, des difficuités probleme, težave) (kritizirana beseda!)

solvō -ere, solvī, solūtum (iz *sĕ-luō; *sĕ- = sē = sēd [gl. sēd in prim. so-cors] in luere = gr. λύω razvezujem)

I.

1.
a) (nežive stvari) razvezati (razvezovati), odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), odpreti (odpirati), spustiti (spuščati), razpustiti (razpuščati), odpe(nja)ti, odstraniti (odstranjevati), razkleniti (razklepati): crinalīs vittas V., nostra de fronte corollas Pr., capillos, crines O. razpustiti, crines soluti ali soluti crines H., Tib., crinem (gr. acc.) de more solutae V., casside solve comas O., solvere a corpore brachia ali nexus O., nodum H., solutis Gratiae zonis H. razpasane, solvere tunicas Tib., sinūs V., vela V. razpeti, lapsae nullo solvente catenae O. čeprav jih ni nihče razklenil, solvere frenum Ph., laqueos Plin. iun., vincla iugis Tib., vinculum epistulae Cu., epistulam Ci. ep., N. razvezati = odpreti, fasciculum Ci. ep., cistulam Pl., pharetram O., ergastula Brutus in Ci. ep., C. odpreti = sužnje izpustiti iz kaznilne delavnice, venam cultello Col.; pesn.: ora O. odpreti usta, silicem radicibus V. utrgati. Kot agr. t.t.: iuga tauris solvere V. sneti; od tod meton.: equûm fumantia colla solvere V. sneti jarme s kadečih se konjskih vratov; kot medic. t.t.: solvere alvum, ventrem Cels., Col., Plin. (o)čistiti trebuh, linguam Sen. tr. spodrezati; kot navt.t. t.: solvere funem V. ali naviculae funem Hier. ali a stipite funem O. odvezati sidrno vrv (sidrnjak); od tod solvere ancoram Ci. ep. dvigniti (dvigati, dvigovati) sidro = odriniti, odjadrati, solvere navim Pl. ali naves C., N. ali retinacula navis O. ali phaselon H. ali ratem O. ali rates litore, puppes a litore Lucan. ali classem Pr. ali funem arenā Pr. odvezati (odvezovati) (od) = odriniti (odrivati), odjadrati; v tem pomenu tudi solvere vela Pr. ali oram Q.; v pass.: e portu navis solvitur Pl., soluta navis H.; occ. (abs.) = odriniti (odrivati), odjadrati: milites … a terra solverunt (sc. naves) C., Alexandriā solvere Ci., ex potu solventibus praecipere Ci.; o ladjah samih = odpluti: naves (nom.) ex portu solverunt C.
b) (živa bitja) odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), okove (spone) komu odvze(ma)ti ali razkleniti (razklepati): solvite istum Pl., reus solutus causam dicit, testīs vinctos attines Pl., iube solvi (sc. vinctum) Ter., vincti solvantur Ci., solvite me pueri V., ipse deus me solvet H., solvere canem Ph., solve senescentem equum H. izprezi, leones soluti (naspr. alligati) Sen. ph.

2. metaf.
a) kot trgovski t.t. plačilo, plačilno obveznost razvez(ov)ati = dolg (dolgove) odpraviti (odpravljati), znebi(va)ti se dolga (dolgov), dolg (dolgove) poravnati (poravnavati), plač(ev)ati, izplačati (izplačevati), poplačati (poplačevati): aes alienum S., pecuniam non debitam mulieri Ci., creditas pecunias C., pecunias creditoribus Plin. iun., decem minas Pl., nummos Ci., civitatibus pro frumento nihil Ci., litem aestimatam (globo, kazen, kaznino) populo N., de meo Plin. iun., pretium operae praeceptori Sen. ph., pretium ex fisco Eutr., dotem matri Dig., impensam aedificiorum Dig., dies solvendae pecuniae Amm., Icti. plačilni dan; abs.: solvere ab aliquo Pl., Ci. plačati po kom (npr. po menjalcu), qui pro vectura solveret Ci. ep., solvendo (dat.) non esse Ci., Q. (Decl.) ali (redkeje) ad solvendum non esse Vitr. biti plačilno nezmožen (nesposoben) = solvendo aeri alieno non esse L.; solvere creditoribus Sen. ph., in solutum ali pro soluto accipere Sen. ph., Dig. kot plačilo preje(ma)ti; včasih z osebnim obj.: solvere aliquem Pl. izplačati koga, plačati komu; tudi v pass.: si litis contestandae tempore solutus fuisset Dig. Pren. plačati (plačevati), poplačati (poplačevati) kaj (s čim) = da(ja)ti, opraviti (opravljati), izkazati (izkazovati), (iz)vršiti (izvrševati), držati = izpolniti (izpolnjevati), vrniti (vračati), povrniti (povračati) ipd.: operam Dianae Afr. ap. Non., digna pro laudibus praemia V. za slavna dejanja dati primerno nagrado, dostojno nagraditi, poenas Cu. trpeti kazen, biti kaznovan, vobis illae iustae … et debitae poenae solutae sunt Ci. zaradi vas je pretrpel ono pravično in zasluženo kazen, zaradi vas ga je zadela ona pravična in zaslužena kazen, magnis iniuria poenis solvitur O. s hudimi kaznimi se poplača (storjena) krivica, za (storjeno) krivico se trpijo (je treba trpeti) hude kazni, condemnatus … capite solvit S. je plačal z glavo (z življenjem), iam soluto supplicio Antonius ap. Ci. po že izvršeni kazni, quae polliceris, erunt mihi pergrata, si solveris Ci., solvere vota N., V., vota, quae numquam solveret Ci., grates Dianae solvere Vell. zahvaliti (zahvaljevati) se Diani, neque tu verbis solves umquam, quod mihi re male feceris Ter. in tega nikdar ne poravnaš z besedami, exsequiis rite solutis V. spodobno opravivši pogreb = po spodobno opravljenem pogrebu, omnia iusta paterno funeri solvere Ci., omnia solvere funeris umbris V. izpolniti vse dolžnosti (obveznosti) do sence mrtvega (prijatelja), cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T., solvere beneficia Caelius in Ci. ep.; poseb. pogosto fidem solvere Ter., Plancus in Ci. ep., O., Fl., posamezno tudi se fide solvere Val. Max. držati besedo, izpolniti obljubo, biti mož beseda, voti fidem solvere O. zvesto izpolniti besedo (obljubo).
b) koga česa odvezati (odvezovati), oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti: Corn. idr., ea lege totus etiam ordo solutus ac liber est Ci., solutus legibus H., eos et crurā et negotio solvere Ci., religione civitas solvatur Ci., rem publicam religione solvere L., voto civitatem solvere Iust., me tener solvet (sc. voto) vitulus H., crimine nefario solutus Ci., somno solutus sum Ci., quae (sc. via) mihi reddat eum vel eo me solvat amantem V., carminibus (abl. instrumenti) solvere mentes (sc. curis = ljubezenskih skrbi) V., quis te solvere Thessalis magus venenis (abl. instrumenti) … poterit … ? H. rešiti ljubezenskih bolesti (muk, ljubezenskega trpljenja), ut me longa gravi solvat amore via Pr., solve metu patriam Pr., solvent formidine terras V., longo solvit se Teucria luctu V., solve me dementiā H., Pelea Phoci caede per Haemonias solvit Acastus aquas O., nec populos solvo V. ne izvzemam, numeri lege soluti H. svobodni ritmi, ut si solvas „postquam Discordia taetra … “ H. če razvežeš v prozo = predevaš (besede v verzih); v negativnem pomenu razvezati (razvezovati), sprostiti (sproščati), razbrzdati (razbrzdavati) kaj: cupiditates Cu., linguam ad iurgia O. stegniti jezik. —

II.

1. (kako celoto v dele) razstaviti (razstavljati), razkrojiti (razkrajati), razdružiti (razdruževati), razde(va)ti, razdejati, razdreti (razdirati), podreti (podirati), razbi(ja)ti, (po)rušiti, ločiti (ločevati): navem Cu. razstaviti, navim O. razbiti, membra quassatae ratis O., puppis solvitur Val. Fl. se razbije, solvere pontem T. razdreti, podreti, crates favorum V. razd(r)eti, quos … nec … suprema citius solvet amor die H. ki jih ljubezenska zveza ne loči hitreje kot zadnji dan (= kot smrt), solvere agmina diductis choris V. ali commissas acies, amicos, nos Pr. ali amores Tib. ločiti (ločevati), razdružiti (razdruževati), foedera furto V. (po)rušiti, razbi(ja)ti (prejšnjo) slogo, coetum O. odpustiti; pesn. occ. (raz)topiti, raztapljati, (raz)tajati, (s)taliti (stajati): auri rigor solvitur aestu Lucr., silices fornace soluti O., nivem solvere O.; pesn. (metaf.): artum solvere hospitiis (dat.) animum H. (od skrbi) utesnjeno srce „raztaliti“ (= razširiti) za gostoljubnost = odpreti gostoljubnosti (o miši, ki tudi kdaj rada vidi gosta pri sebi), solvere Curios Fabriciosque graves Mart. vedriti, razveseljevati; pesn. meton.: terrae solutae H. otajana zemlja, solvitur acris hiems H. jemlje konec, gre proti koncu, caelum in Tartara solvere V. nebo vreči v Tartar tako, da se v njem raztopi (razide).

2. metaf.
a) razkrojiti (razkrajati), razgraditi (razgrajevati), razstaviti (razstavljati), uničiti (uničevati): ignis agit vires … nec solum silvas, sed saxa ingentia solvit Lucan., (sc. austrum) liquidas solvit in auras Lucan., lumina solvere in lacrimas Lucan. oči raztapljati (utapljati) v solzah; refl. solvere se in aliquid raziti (razhajati) se, raztopiti (raztapljati) se, razpustiti (razpuščati) se, razkrojiti (razkrajati) se, razgraditi (razgrajevati) se, preiti (prehajati) v kaj: tellus se solvit in amnem Lucan., in … putres solvaris harenas Lucan.; pren.: excubias decrevit in otia solvi Pr. da naj se vdajo brezdelnosti (miru), quando ego … laetitiā solvar ab ipsa meā? O. kdaj skoprnim … od veselja?
b) (razkrajajoč) vzeti (jemati) moč, (o)slabiti, medliti, (o)hromiti, (o)krniti, (z)manjšati, v pass. tudi izgubiti (izgubljati) moč, oslabe(va)ti, (o)medleti, o(b)nemoči, obnemagati, omagati (omagovati), (o)hrometi: quae (sc. corpora) senectus solvit Cu., illi membra novus solvit formidine torpor V., illi solvuntur frigore membra V. (prim. γυῖα λέλυνται Hom.), homines volucresque … solverat alta quies O. je bil prevzel (zajel) trden spanec, neque umquam solvitur in somnos V. in nikdar je ne zajame spanec, in nikdar ne utone v sen, vires ipsas specie solvi Q.; pesn.: nec corpora … in Venerem solvunt V. in ne slabijo (svojih) teles s spolnim občevanjem, somno vinoque soluti V. prevzeti, onemogli, lumina solvere V. oči zatisniti k spancu (v spanje); tudi: v smrtno spanje, hanc mihi solvite vitam Pr. končajte mi, me fata … solvant Sen. tr. naj me usoda pokonča, usoda me končaj, solvi morte quasi somno Fl. umreti, tako rekoč zaspati (kakor da bi zaspal); tako tudi morbo, inediā solvi Fl., Petr. umreti zaradi (od) bolezni, zaradi stradanja (od stradeža).
c) α) konč(ev)ati, narediti (delati) čemu konec, odstopiti (odstopati) od česa, pregnati (preganjati), odvze(ma)ti: convivium Cu. končati gostijo, vstati od mize, obsidionem Cu. popustiti obleganje, odstopiti od obleganja; toda: eam obsidionem sine certamine adveniens Cn. Scipio solvit L. (24, 41) je ustavil, je naredil konec (v tem pomenu tudi ita adventu Hannibalis soluta Locrorum obsidio est L. 27, 28), solvere iniuriam S. fr. poravnati, zgladiti, pudorem (sram, nravni pomislek), curam metumque … dulci Lyaeo solvere H., ebrietatem Cels., lassitudinem Plin., tristes affectus Q., noctem faces multae variaque lumina solvebant Plin. iun., sopor solutus clamore O. pregnan. β) moč vzeti (jemati) čemu, kaj odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), razveljaviti (razveljavljati), (o)skruniti (oskrunjati), ovreči, preklicati (preklicevati), prelomiti (prelamljati), (o)slabiti, (o)hromiti, (o)krniti: traditum a prioribus morem L., corde metum V. znebiti se strahu, opustiti strah, matrimonium Iust., ipsam fori sanctitatem ludorum talarium licentiā Q. onesvetiti, oskruniti, cum risu quoque tota res solvitur Q., solventur risu tabulae H. ob smehu (sodnikov) se zakoni ne uveljavijo (ne uporabijo), facti fide data munera solvit O. vzame nazaj, solvere ieunia O. ali foedus, pacem Eutr. ali fidem Ambr. prelomiti (prelamljati).
d) razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), (raz)tolmačiti, rešiti (reševati) = uganiti (ugibati, uganjevati): captiosa Ci., errorem omnium Ph., carmina O., nodosa verba sortis Sen. tr., iuris nodos et legum aenigmata Iuv., aenigmata, argumentum, ambiguitatem Q., quaestionem Gell. — Od tod adj. pt. pf. solūtus 3, adv. -ē

I.

1. razvezan, nevezan, prost, ohlapen: rosa serta et rosa soluta, flores serti et soluti Ap., soluta tunica Q.

2.
a) (o zemlji, prsti) rahel, prhek (naspr. spissus): solum Col., terra Plin., solutiores ripae Front.
b) (o rastl.) rahel: mas (sc. agarici) spissior, femina solutior Plin.
c) (o telesu) omehčan, omečen, driskav, lijavičen (naspr. compressus): venter Cels., stomachus solutior Petr.
d) (o telesnih udih) tresoč se, tresav, tresljiv, drgetajoč: manus Sen. ph. —

II. metaf.

1. (v pozitivnem pomenu) nevezan, nobeni (pri)sili podvržen, svoboden, prost, samostojen, samosvoj, neodvisen: civitatis voluntas soluta, virtus alligata Ci., animus solutus ac liber Ci., permissa et soluta licentia Ci., soluta optio eligendi Ci. neovirana, liberi ad causas et soluti veniebant Ci. nepristranski, quo mea ratio facilior et solutior esse potest Ci., si essent omnia mihi solutissima Ci. ko bi imel v vsem neomejeno svobodo (prostost), Aborigines, genus hominum liberum atque solutum S., calices … contractā quem non in paupertate solutum (sc. fecēre) H. niso naredile brezskrbnega, niso rešile skrbi, solute moveri Ci., solute dicere Ci. neprisiljeno; z abl. prost česa = brez česa: solutus ambitione, omni faenore H., poenā solutum id ante fuerat T. ni bilo podvrženo kazni, curā belli Plin.; z a(b): solutus ab omni sumptu, munere Ci., soluti a cupiditatibus, liberi a delictis Ci.; pesn. (po gr.) z gen.: famuli operum soluti H. dela oproščeni, dela prosti; solutum est z inf. prosto (svobodno) je, na voljo (na izbiro) je komu, sme se, dovoljeno je, neprepovedano je = ni prepovedano, nobene ovire (zapreke, prepreke) ni, nič ne preprečuje: solutum existimatur esse alteri maledicere Caecina in Ci. ep., maxime solutum … fuit prodere de iis, qui … T.; occ.
a) prost dolgov, brez dolgov, nezadolžen: praedia Ci.
b) α) brez napak (spotikljajev) govoreč, spreten, lahek (lahák): solutus erat in explicandis sententiis Ci., solutus atque expeditus ad dicendum Ci., omnium oratorum solutissimus in dicendo Ci., solutius promptiusque eloquebatur T. gladkeje. β) (o govoru) nevezan, prozen, prozaičen, pisan v prozi (nevezani besedi): soluta oratio Ci., Gell. ali verba soluta modis O. nevezana beseda, proza (naspr. carmen, poëmata), historia et proxima poëtis et quodammodo carmen solutum Q.; sploh preprost, neuglajen, neprefinjen: verba Ci., maiorem vim habent apta quam soluta Ci., numeri H.

2. (v negativnem smislu) neomejen, razuzdan, razvraten, neobrzdan, prostopašen, samopašen, objesten, predrzen, oblasten, samovoljen, razposajen, prešeren: soluta P. Clodii praetura Ci., solutus risus V., soluti in luxum T., libido solutior L., solutissima lingua Sen. ph.; occ.
a) neskrben, nebrižen, brezbrižen, malomaren, nemaren, ravnodušen, neprizadeven: Titius … solutus et mollis in gestu, pueri soluti ac fluentes Q., eo solutiore curā L. tem manj skrbno = tem brezbrižneje, dicta factaque solutiora et quandam neglegentiam sui praeferentia T., exercitūs solute ac neglegenter habiti L.
b) malo energičen, malo odločen (krepkovoljen), popustljiv: lenitas solutior Ci., sententia vel solutior vel mollior Plin. iun.

Opomba: Pf. trizložen: soluit Cat.; inf. pf. štirizložen: soluisse Tib.; inf. pr. pass. solvier Boet.

strigare v. tr. (pres. strigo) (districare) odmotati; razplesti, razpletati; pren. razrešiti, razreševati:
strigare una matassa odmotati klobčič
strigare una questione razrešiti vprašanje, problem

suspendre* [süspɑ̃drə] verbe transitif

1. technique obesiti

2. prekiniti, ustaviti; suspendirati, začasno odstaviti ali odsloviti (iz službe); razrešiti (obveznosti, funkcije, pravice); začasno razveljaviti ali prepovedati; odgoditi, odložiti

se suspendre à quelque chose obesiti se na kaj
suspendre à un clou obesiti na žebelj
suspendre un lustre au plafond obesiti lestenec na strop
suspendre des vêtements au porte-manteau obesiti obleke na obešalnik
se suspendre à une branche obesiti se na vejo
suspendre la constitution (začasno) ukiniti, razveljaviti ustavo
suspendre la séance pendant une demiheure prekiniti sejo za pol ure
suspendre des hostilités, un travail, les paiements ustaviti sovražnosti, delo, plačila
suspendre un journal, une revue začasno ustaviti, prepovedati izhajanje časopisa, revije
suspendre un fuge, un profésseur, un maire suspendirati sodnika, profesorja, župana
suspendre son jugement odložiti svojo sodbo

ugániti -em
1. odgonenuti, razriješiti, razrešiti: uganiti uganko
2. pogoditi: uganiti tujo misel, željo
3. izmisliti, dosjetiti se (-se-): uganiti kakšno pametno

unknit [ʌnnít] prehodni glagol
razplesti; razparati
figurativno razmotati, razrešiti; izgladiti (gube)